V nadaljevanju preberite:

Krompir je ena od najpomembnejših poljščin, a je zelo občutljiv na vremenske ekstreme, ki so zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši. V mednarodnem projektu Adapt, pri katerem je imel pomembno vlogo Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), so pridobili poglobljeno razumevanje molekularnih mehanizmov, s katerimi se krompir prilagaja na vročino, sušo in poplave, ter ugotavljali, zakaj različne sorte krompirja takšen stres različno uspešno prenašajo. Cilj je hitrejši razvoj novih sort, ki bodo odpornejše na podnebne spremembe.

V projektu, v katerem je sodelovalo deset raziskovalnih ustanov in dva žlahtnitelja krompirja, so v treh letih spremljali uspešnost 44 sort krompirja na petih lokacijah v štirih evropskih državah: v Avstriji, Španiji, Srbiji in na Nizozemskem. Ponekod so rastline rasle v običajnih pogojih, na določenih poskusnih poljih pa so bile izpostavljene suši oziroma toplotnemu stresu, je povedala Angelika Vižintin, ena od raziskovalk z oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na NIB, ki so predstavile rezultate.