Če hočeš priti v Amazon, Google ali Microsoft, moraš razmišljati na veliko

V osnovni in srednji šoli je bila njegova ljubezen matematika. Posvetil ji je veliko časa, tekmoval in zmagoval na tekmovanjih, a ko se je pred vpisom na fakulteto vprašal, ali bi se z njo ukvarjal vse življenje, je ugotovil, da se pravzaprav ne bi. Ko pa je našel interdisciplinarni študij računalništva in matematike, je vedel, da je to zanj idealna kombinacija.

Aleš Omerzel pravi, da sam ne spada med tiste, ki so šli zlahka v tujino, potreboval je spodbudo, brco. Spogledoval se je z magistrskim študijem na tujem, a se je ustrašil. Pred petimi leti pa je po spodletelem intervjuju v Googlu, ki je bil obenem njegov prvi v kakšnem podjetju, ugotovil, kako pomembne so izkušnje v industriji in priprava na zaposlitvene intervjuje. Oboje ga je januarja letos pripeljalo v nemško prestolnico in k Amazonu. Tam skupaj z ekipo programira in postavlja nov strežnik, ki bo podjetju močno olajšal delo z največjimi strankami na platformi​ Amazonovih spletnih storitev (AWS). Svoje delo le bežno opiše, saj je zavezan tajnosti podatkov.
 

London, Zürich, ZDA, Berlin

Verjetno se vsakdo pred razgovorom za službo pozanima o podjetju, vsaj toliko, da o osnovnih podatkih delodajalca vpraša google, danes našega prvega 'sogovornika' pri iskanju odgovorov. Enako je ravnal tudi on, le da je guglal – o Googlu. »Kolega me je nagovoril za ta intervju, vse se mi je zdelo neresnično, saj o programiranju nisem vedel veliko, skrbela me je angleščina, nisem vedel, kaj lahko pričakujem,« se danes z nasmehom spominja svojega prvega intervjuja in v besednjaku, polnem angleških izrazov, doda: »Seveda sem 'failal' (spodletel).« Prizna, da je bil nekaj dni razočaran, po drugi strani pa ga je prav zavrnitev spodbudila k raziskovanju, kako se izboljšati. Je namreč človek, ki ne odneha.



Udeležil se je hekatona, organiziranega dogodka, na katerem se združijo različni posamezniki z namenom reševanja določenega problema, iskanja inovativnih rešitev ali ustvarjanja inovativnih produktov. Tam je prvič slišal za podjetje Bloomberg, se prijavil za intervju in dobil priložnost. »Zame je bila to predvsem vaja, in ko so mi po zadnjem intervjuju v Londonu ponudili polletno prakso, sem bil zelo presenečen. To je namreč med drugim pomenilo, da ne bom dokončal letnika – in kaj bo na to rekla mama?« Po podpisu pogodbe z Bloombergom v Londonu se je v njem zgodil premik, tujine se ni več bal. Delal je na področju napovedi vremena v povezavi s financami in surovinami in bil nato sprejet na študijsko izmenjavo v Zürichu ter tam namesto načrtovane polletne izmenjave ostal eno leto. A ko se je vrnil v Slovenijo, se želja po tujini, natančneje Ameriki, ni zmanjšala. Prek ameriško-slovenske fundacije Asef je za deset tednov odpotoval čez lužo v zanj takrat obljubljeno deželo.
 

V Silicijevi dolini je dobil potrditev

Do takrat je bilo zanj najpomembnejše v življenju priti v Silicijevo dolino, meko računalniškega in tehnološkega sveta. »Dejstvo, da sem bil tam, da sem delal skupaj z njimi, s profesorji in mentorji, ki so študirali na najboljših univerzah na svetu, mi je odprlo povsem drug svet. Uvidel sem, da nisem drugačen od njih, ampak tudi sam zmorem delati na svetovni ravni. Dobil sem potrditev.« V vmesnem času je z intervjuji dobil ponudbo za službo v Švici, kjer bi v enem največjih komunikacijskih podjetij delal na področju umetne inteligence. Toda iz Amerike je prišel izmučen, tujine je imel dovolj, zato je po tehtnem premisleku, čeprav s težkim srcem, ponudbo za službo zavrnil in se posvetil sebi.

»Bal sem se hitenja in tega, da bi se morda odločil za napačno smer. V treh mesecih premora, ki so se razvlekli v celo leto, sem razmišljal, kaj si zares želim v življenju. V karieri.« V tem času ni lenaril, pač pa je raziskoval in se naučil drugih stvari, ki se jih verjetno ne bi, če bi odšel v Švico. Med drugim je od prvega intervjuja naredil velik preskok in izpilil pripravo.
 

Ne samo tehnična, pomembna je psihološka priprava

Z nabiranjem izkušenj in intervjuji je ugotovil, kakšna so najpogostejša vprašanja, veliko informacij o tem je dobil na spletu in v knjigah. Uril se je v temah, potrebnih za uspešno izpeljavo intervjuja. Na njegovem področju so te tehnične, podatkovne strukture in algoritmi, a tehnična izpiljenost ni dovolj. »Čez čas sem ugotovil, da je zelo pomemben psihološki vidik, da tudi svojo podzavest pripraviš na intervju. Samo tako sem bil suveren, samozavesten in sem vedel, kaj narediti v trenutkih, ko nisem vedel, kaj narediti.« Podjetja namreč lovijo intervjuvance na takih stvareh, saj hočejo videti, kako se bodo odzvali.

Večino intervjujev je imel online, na spletu, pogosto pa so zadnji intervjuji onside, v podjetju. Pojasni, da imajo pri tem podjetja različne pristope. Za Amazon je vse opravil po spletu: najprej je reševal teste iz logike, na drugi stopnji opravil intervjuje, v katerih so preverjali osebne lastnosti, kako razmišlja, kako se odloča, ali si natančen ... Odgovarjati je moral na e-pošto, tako so preverjali njegove socialne veščine. V naslednji fazi so preverjali znanje programiranja, zatem je prestal še intervjuje s programerji iz Amazona. Po celi vrsti uspešnih intervjujev in preverjanj je dobil ponudbo.

Pravi, da si velika, 'top' podjetja, ki dobijo ogromno prijav, lahko privoščijo zahtevne in selektivne intervjuje. V Sloveniji je težko najti dobre programerje, zato so v podjetjih hitro zadovoljni in kader šele po zaposlitvi naučijo specifičnega znanja, potrebnega za delo pri njih.


 

Strahu pred zavrnitvijo se je treba znebiti

Danes se mnogi obračajo nanj z vprašanjem, kako dobiti intervju in službo. Pojasni, da je prva stvar življenjepis, CV: je okno do delodajalca, zato ga je treba prilagoditi glede na službeno mesto, za katero se prijavljajo. Pomembno je, da se iskalci zaposlitve znebijo strahu pred zavrnitvijo, saj je to vsak že doživel. In tretjič, treba je razmišljati na veliko, thinking big. »Če hočeš priti v podjetje, kakršna so Google, Amazon, Microsoft, je treba razmišljati širše in se ne zadovoljiti z majhnimi cilji.« Kateri intervju pa je bil zanj najtežji? »Po zahtevnosti morda prvi, v Googlu. Vendar zadnje čase nimam občutka, da je katerikoli intervju težek, če sem nanj dobro pripravljen.«



Trenutno je zadovoljen z delom v največji evropski bazi Amazona. Srčika podjetja je sicer v Seattlu, se pa močno krepi tudi berlinska podružnica. V nemški prestolnici, kjer znanje nemščine ni nuja, se skupaj s partnerico navajata na vsakdanjik v velikem mestu, ki postaja njun novi dom.