Matic Vogrič: optometrist, ki se je vrnil, da bi oral ledino

Zagonsko podjetje Smart Optometry, družinska optika, veleprodaja pri »pionirjih vida« Rodenstock. Življenje in kariera Matica Vogriča se sučeta okrog oči. Študij optometrije v Leedsu mu je dal odlično strokovno podlago, dodatna izobraževanja na Hrvaškem, v Nemčiji in na Bledu tudi veščine iz podjetništva. A se v pridobivanju novega znanja ni ustavil. »V optometriji moram biti nenehno v stiku z novostmi. Ne morem si privoščiti, da mi stranka, ki pride v našo optiko, omeni težavo, za katero še nisem slišal.«

Optometrija je v svetu dobro poznana veda, ki se ukvarja s korekcijo vida. Drugače je v Sloveniji, saj ta veja zdravstva nima dolge tradicije. Optometristov je pri nas približno 50, večina se jih je izšolala v tujini. Med (naj)mlajše spada Matic Vogrič, ki je pred leti v slovenski poslovni prostor »vstopil« z zagonskim podjetjem Smart Optometry, v katerem razvijajo digitalne rešitve za zdravje oči.



Danes v njem sodeluje kot svetovalec z največjim lastniškim deležem in idejni vodja za mreženje ter preboj na globalni trg, sicer ga polno zaposlujeta družinska optika in redna služba zastopnika za veleprodajo optičnih izdelkov. Ima ambicije delovati globalno, a v Sloveniji obdržati svojo bazo, čeprav, kot poudarja, se tu posluje precej »po balkansko«. »Zelo radi si za zgled jemljemo skandinavske države ali Nemčijo, ko pa je treba spremembe udejanjiti, ostanemo v svoji coni udobja. Optika zahteva veliko širine in odprtosti. Obiskovati moraš sejme, kongrese, spremljati trende in razvoj.«

Domače okolje s številnimi plusi

Od leta 2013 je aktiven v družinski optiki. Dvakrat na teden izvaja preglede, delo mu je izjemno pri srcu, predvsem zaradi tesnega stika s pacienti. »Želel sem si ostati v domačem okolju. Če mu vračaš, kar si se naučil, ljudje to cenijo. In to je bolj pomembno kot položaj v tujini, kjer je fluktuacija strank tako velika, da po letu dni nihče več ne ve, kdo ga je pregledal. Včasih kdo pride in kar sam vnaprej pove diagnozo. Če se jaz ne bi konstantno izobraževal in poznal novosti, bi me morda kdo lahko spravil v zadrego. Ne morem si dovoliti, da kot optik za kakšno stvar ne bi še nikoli slišal, stranka pa bi mi jo 'prebrala z googla'.«

Pred sedmimi leti je diplomiral na univerzi v Leedsu na smeri Ophthalmic dispensing with management, kar zajema meritve in znanost vida ter specializirane optične pripomočke. Zakaj Velika Britanija? Ker v Sloveniji študija, po katerem bi pridobil naziv optometrije – ni. Obstaja le srednja optična gimnazija v Rogaški Slatini. Odločitve za tujino ni nikoli obžaloval, čeprav je bil Leeds svojevrsten kulturni šok.

»Nisem bil navajen te multikulturnosti. Od 35 sošolcev je bilo pet Britancev, ostalo pa Indijci in Pakistanci, ki so imeli čisto druga pričakovanja. Pri osemnajstih je bila tu najprej poroka, nato poklic. Takšna mentaliteta je vladala v razredu in zame je bil to kar šok,« pove med smehom.



Sam je hotel pridobiti predvsem čim več znanja in si puščal možnosti odprte – vrnitev domov ali služba v Veliki Britaniji. »Tam ima vsak optik in optometrist dostop do posebne platforme, kjer lahko označi, na katere dneve izvaja pregled kjerkoli na Otoku. In lahko se kot izvajalec prijaviš, ko želiš delo. A težava pri tem je, da vedno delaš na drugih napravah, z drugačnimi postopki, za drugega lastnika optike ali očesne klinike. Stranke ne moreš spremljati, manjka človeška bližina.« Zato se je vrnil v idrijsko optiko, čeprav je glavnina njegovega službenega časa namenjena veleprodaji pri Rodenstocku.

»Vroč« Smart Optometry

»Dobil sem znanja, ki jih v Sloveniji ni, zakaj bi jih torej uporabljal tam? Tu sem videl, da lahko orjem ledino, vnesem neke spremembe.« Začel je hitro, za diplomsko delo na univerzi v Zagrebu je namreč zasnoval aplikacijo Smart Optometry, ki optikom, optometristom in oftalmologom pomaga pri opravljanju očesnega pregleda. »Že v Leedsu sem vedel, da bom šel v smeri inovacij, razvoja. V diplomi sem vse narisal, strokovno predstavil ozadje. Ko smo leta 2015 predstavili ta startup, je bil res novost, aplikacije in platforme še niso bile tako samoumevne, kot so danes.«

Uvidel je, da se bo moral preizkusiti tudi kot podjetnik, nekaj znanja pridobil v Zagrebu in na podiplomskem študiju v Nemčiji, glavnino pa na blejski IECD (magister menedžmenta).

»Pri osemnajstih sem mislil, da teh znanj ne potrebujem. Fakulteta v Leedsu je temeljila na tem, da pomagamo ljudem, ne na prodajanju svojega znanja. Vodenje optike namreč ne zahteva le znanja optike, pač pa tudi prodajo, trženje, komunikacijo s strankami. »Sam imam srečo, da sem na obeh straneh. Kot optik sem kupec in prodajalec, delam s strankami, ki pridejo na preglede in kupujejo okvirje, očala, pa tudi s poslovnimi strankami, tako imenovani biznis to biznis.«

Leta 2050 na svetu pet milijard kratkovidnih

Je torej bolj znanstvenik ali bolj poslovnež? »Za izvedbo osnovnega pregleda ni treba biti neki hud strokovnjak. To, kar se imenuje pregled v neki optični verigi v Sloveniji, ni niti približek pregleda, kakor bi si ga vsakdo zaslužil. Optične verige in večja podjetja imajo tako imenovane »naučene optike«, ki kot optometristi in okulisti pregledujejo ljudi kar brez certifikatov oziroma diplom. Za okrog deset odstotkov primerov ne moremo poskrbeti sami, pač pa jih napotimo naprej. Več znanja ko imamo, bolj jasno je, kdo v resnici potrebuje dodatno diagnozo,« pojasnjuje Idrijčan.

»Sam opravim okrog tisoč pregledov na leto, vsega skupaj sem jih približno 5000, to pomeni 10.000 oči, ker je vsako oko drugačno. Težav z očmi je čedalje več. Da slabše vidimo, sta »zaslužna« bližinsko delo in pomanjkanje dnevne svetlobe. Pred 20 ali 30 leti so ljudje večino časa preživeli z gledanjem na daleč, zdaj se je trend obrnil. Branje, telefon, računalnik. Naš organizem je pameten. Da se oko ne bi naprezalo zaradi gledanja na blizu, se raje podaljša. Mišica, ki bi bila tako stalno napeta, se sprosti. In ko se oko podaljša, začnemo slabše videti na daleč.« Naravna evolucija.



Leta 2050 bo po napovedih na svetu pet milijard ljudi s težavami s kratkovidnostjo. Nizka dioptrija do minus pet še ni taka težava. Visoka pač. Čez deset let bo najbrž dvakrat toliko očesnih težav, kot jim imamo danes. Petim odstotkom prebivalcev bo grozila slepota.

»Optometristi pokrivamo segment v zdravstvu, kjer bi lahko dosegli veliko glede skrajševanja vrst. Smo specialisti za predpisovanje optičnih pripomočkov in prepoznavanje nepravilnosti na očesnih strukturah. V ZDA delajo optometristi z laserji za odpravo dioptrije, zdravijo bolezni. Več ko nas bo, več bo priložnosti, zato moramo sodelovati med seboj.«