Orbánova vlada na Madžarskem »uzakonja strah«

Madžarski parlament naj bi po poročanju več tujih medijev, med njimi Guardiana in ABC, v teh dneh razpravljal in glasoval o sporni ustavni spremembi, katere cilj je prepovedati javna zborovanja skupnosti LGBTQ+. Predlog, ki ga je vložila vladajoča stranka Fidesz pod vodstvom Viktorja Orbána, pomeni nadaljevanje zaostrovanja pravic spolnih manjšin v državi. Če bo sprememba sprejeta, bi to lahko pomenilo konec za dogodke, kot je parada ponosa v Budimpešti, ter dodatno omejilo svobodo izražanja in zbiranja za osebe LGBTQ+.

Kot piše Washington Post, gre za nadaljevanje politik, ki jih Orbánova vlada izvaja že več let in s katerimi krepi svoj konservativni politični program ter omejuje pravice manjšin. Vlada predlog utemeljuje s sklicevanjem na zaščito otrok in tradicionalnih družinskih vrednot, podobno kot pri zakonu iz leta 2021, ki je močno omejil prikazovanje homoseksualnosti in transspolnosti mladoletnim osebam. Ta zakon je že takrat sprožil ostre kritike tako doma kot v mednarodni skupnosti, še posebej znotraj Evropske unije in onkraj luže.

Omenjeni zakon oblastem dovoljuje tudi uporabo tehnologije za prepoznavanje obrazov. Z njo lahko identificirajo osebe, ki se udeležijo »nedovoljenih dogodkov«, kot je na primer Parada ponosa v Budimpešti. Kršiteljem lahko za udeležbo na takšnih dogodkih naložijo globo v višini do 200.000 madžarskih forintov (kar je približno 520 evrov).

Organizacije za človekove pravice in mednarodne institucije, kot navaja portal ConstitutionNet, opozarjajo, da gre pri novi ustavni spremembi za očitno kršitev temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do svobode zbiranja in izražanja, ki sta zagotovljeni tako z madžarsko ustavo kot z mednarodnimi pogodbami.

Madžarski helsinški odbor je spremembo opisal kot sredstvo za »uzakonjanje strahu« v tej državi članici EU. FOTO: Attila Kisbenedek/AFP

Kritiki poudarjajo, da takšni ukrepi spodbujajo diskriminacijo in ustvarjajo sovražno okolje za pripadnike skupnosti LGBTQ+. »Gre za napad na temeljne pravice in evropske vrednote,« je slišati iz krogov aktivistov, ki jih povzema ameriški ABC.

Mednarodne organizacije za človekove pravice, kot sta Amnesty International in Human Rights Watch, na katere se sklicuje ABC, svarijo pred nevarnimi posledicami takšne zakonodaje. Poudarjajo, da ne gre le za napad na pravice specifične manjšine, temveč za spodkopavanje univerzalnih načel svobode izražanja in nediskriminacije.

»Prepoved javnih shodov skupnosti LGBTQ+ bi pomenila resen udarec temeljnim svoboščinam na Madžarskem in poslala srhljivo sporočilo ranljivim skupinam po vsej Evropi,« je slišati opozorila iz krogov zagovornikov človekovih pravic, ki jih povzema Guardian. Tudi znotraj Madžarske civilnodružbene organizacije in opozicijske stranke izražajo globoko zaskrbljenost, čeprav je njihov vpliv v trenutnem političnem okolju omejen.

Madžarski helsinški odbor je spremembo opisal kot sredstvo za »uzakonjanje strahu« v tej državi članici EU. V svoji izjavi so poudarili: »Ti zakoni predstavljajo znatno stopnjevanje prizadevanj vlade za zatiranje nasprotovanja, slabitev varstva človekovih pravic in utrditev oblasti.«

Omenjeni zakon oblastem dovoljuje tudi uporabo tehnologije za prepoznavanje obrazov. Z njo lahko identificirajo osebe, ki se udeležijo »nedovoljenih dogodkov«, kot je na primer Parada ponosa v Budimpešti. FOTO: Bernadett Szabo/Reuters

Pričakovati je, da bo glasovanje v madžarskem parlamentu, kjer ima Fidesz udobno večino, potrdilo predlagano spremembo ustave. Posledice te odločitve bodo verjetno segale dlje od same prepovedi javnih zborovanj; utrdile bodo položaj Madžarske kot države, ki se oddaljuje od liberalnih demokratičnih standardov preostalega dela Evropske unije, in lahko vodijo v nadaljnje napetosti med Budimpešto in Brusljem. Medtem ko vlada trdi, da ščiti nacionalne interese in vrednote, nasprotniki svarijo pred erozijo demokracije in temeljnih svoboščin v osrčju Evrope.