S pametnimi sistemi lahko preprečimo 80 odstotkov nesreč

Največ nesreč se zgodi blizu doma, lokalne ceste pa so tudi tiste, kjer je za varnost prometa treba še največ postoriti. K večji varnosti in pretočnosti med drugim pripomore pametna prometna signalizacija, od prikazovalnikov hitrosti do semaforjev, ki s sprožitvijo rdečega vala kaznujejo prehitre voznike. O inteligentnih sistemih v prometu je tekla beseda v Delovem podkastu
Moč gospodarstva.

Tehnologija v prometu bistveno pomaga pri odpravljanju človeških napak ter prispeva k varnejšemu in bolj pretočnemu prometu, je poudaril strokovnjak s področja prometne varnosti Robert Strah, ki na DRI vodi sektor za tehnično urejanje prometa. Ob tem pravi, da bodo ti sistemi pomembni tudi za komunikacijo med vozili in infrastrukturo.

Kateri so inteligentni sistemi v prometu? Prikazovalniki hitrosti so odlični za umirjanje prometa in jih je dokaj enostavno vzdrževati. Vse pogostejši so prikazovalniki varnostne razdalje, ki jih običajno postavljajo v naseljih. Merilniki hrupa so predvsem na državnih cestah na okoljsko bolj občutljivih območjih. Pogoste so utripajoče luči na klasični signalizaciji, ki so lahko povezane z detekcijsko kamero, je naštel sogovornik in dodal: »Obstajajo tudi številne naprave za reševanje nevarnih situacij ali slabe preglednosti na križiščih in železniških prehodih, kjer upravljavec ceste še ni zagotovil ustrezne preglednosti in so te naprave vmesni korak za izboljšanje stanja. Ne pozabimo niti na pametne semaforje, ki upravljajo s pretočnostjo prometa in skrbijo za boljšo varnost. Posebej bi omenil semaforje, ki nagrajujejo ali kaznujejo voznike. Če ti prekoračijo hitrost, jih kaznujejo z rdečo lučjo.«

Obstajajo tudi številne naprave za reševanje nevarnih situacij ali slabe preglednosti na križiščih in železniških prehodih, kjer upravljavec ceste še ni zagotovil ustrezne preglednosti. Te naprave so vmesni korak, da se zagotovi boljše stanje. FOTO: Zavarovalnica Triglav

Tehnologijo imamo kar v žepu

Lani je v prometnih nesrečah v Sloveniji umrlo 68 ljudi, kar je najmanj doslej. A hkrati se je zgodilo več prometnih nesreč kot leto prej, več je bilo tudi hudo telesno poškodovanih. Po številu smrtnih žrtev na prebivalca je Slovenija postala primerljiva z Nizozemsko in Nemčijo. »Ne smemo spati na lovorikah, ampak moramo sistem še izboljšati,« je dejal Strah, pri tem pa opozoril predvsem na občinske ceste, saj občine velikokrat nimajo dovolj sredstev za postavitev ustrezne signalizacije ali pa jo nameščajo brez strokovne presoje. Nenazadnje so občine pogosto kadrovsko podhranjene, brez prometnih in gradbenih inženirjev.

Andrej Brglez, razvijalec in raziskovalec trajnostne mobilnosti, prav tako poudarja pomen uporabe takšnih sistemov, pa tudi možnosti novih tehnologij. »Ne glede na razvoj avtonomnih avtomobilov, če bolje pogledamo, imamo največ tehnologije vsi kar v žepu. Če bi znali urejati podatke iz naših telefonov, bi ne le upravljali prometne tokove, ampak bi se lahko denimo izognili gradnji novih voznih pasov, lahko bi skrajšali čas potovanja, ogromno bi prispevali k varnosti. Pogosto v križiščih trčijo avtomobili s prehitrimi motoristi. Tehnično gledano imamo sistem, ki bi lahko opozoril ali voznika avtomobila, da nekdo prehitro prihaja v križišče, ali pa motorista, da je v križišču avtomobil in da mora zmanjšati hitrost,« je Brglez poudaril potencial deljenja podatkov.

O inteligentnih sistemih v prometu so spregovorili (z desne) Ana Cergolj Kebler, Andrej Brglez, Robert Strah in voditelj Nejc Gole. FOTO: Marko Feist/Delo

Možnost financiranja za občine

V Zavarovalnici Triglav občinam s sofinanciranjem pomagajo postavljati inteligentne sisteme: »Imamo razpršeno mrežo 200 sistemov po Sloveniji, iz katerih ves čas zbiramo podatke. Število prehitrih voznikov se je na odsekih, kjer smo postavili prikazovalnike hitrosti, zmanjšalo za 5,3 do 7 odstotkov. To se ne zdi veliko, toda vpliv na posledice prometnih nesreč je ogromen, zlasti če imamo v mislih vse, ki so ob pogledu na prikazovalnik vsaj nekoliko prilagodili hitrost. Po drugi strani lahko s sistemi, ki v realnem času opozorijo voznika, da se mu nekdo približuje, preprečimo okoli 80 odstotkov nesreč na najbolj kritičnih točkah. To pa je zelo visok delež,« je povedala vodja programov varne mobilnosti pri Zavarovalnici Triglav Ana Cergolj Kebler.

Danes bo Zavarovalnica Triglav objavila nov razpis za sofinanciranje inteligentnih sistemov v višini od 60 do 80 odstotkov vrednosti projekta: »Z letos sofinanciranimi sistemi bomo že tradicionalno umirjali promet v okolici šol in vrtcev, posebej pa se bomo posvetili tudi prehodom za pešce in prehodom kolesarskih prog čez cestišče, ki jih bomo osvetlili s sistemi COPS.«

Kako pomembna je uporaba naprednih in novih tehnologij v prometu, opozarja tudi raziskovalec trajnostne mobilnosti Andrej Brglez. FOTO:  Zavarovalnica Triglav

Ključen je pomen podatkov

Ana Cergolj Kebler je poudarila tudi možnost uporabe podatkov iz aplikacije Drajv, v kateri »imamo za vsak odsek slovenskih cest zelo veliko podatkov, ki jih lahko anonimizirano analiziramo in vidimo, kaj se na teh odsekih dogaja ne le glede prekoračitve hitrosti, ampak tudi uporabe telefona, hitrega pospeševanja in naglega zaviranja«. Podatki so javno dostopni in izjemno koristno orodje v rokah predvsem mladih, ki bolje razumejo nove tehnologije, je dodala.

Tudi Andrej Brglez je poudaril pomembnost podatkov pri odločanju o prometnih ukrepih: »Hitrostne ovire so eden od ukrepov, ki lahko glede podpore in nasprotovanja razdeli krajane. A zdaj imamo podatke, ki jih je treba le še pravilno prevesti, razložiti in skomunicirati. Moramo jih izkoristiti, da ljudem razložimo določen ukrep. Ker ga bodo razumeli, bodo začeli sodelovati.«

S tem bi se lahko izognili večkratni slabi volji po slovenskih naseljih, ko imajo krajani različne pobude glede urejanja prometa. Kaj naj storijo prebivalci, če menijo, da bi morali odsek ceste čez njihovo naselje urediti drugače, denimo s postavitvijo hitrostih ovir, pogovrno imenovanih »ležečih policajev«?

Obrnejo naj se na občinske službe, ki se ukvarjajo s prometno varnostjo, torej bodisi pristojni oddelek na občini bodisi tehnično komisijo sveta za preventivo, svetuje Robert Strah: »Velika večina lokalnega prebivalstva, ki je zelo občutljivo glede prometne varnosti, to težavo nagovori s pobudo hitrostnih ovir. A te imajo tudi negativno plat, kot sta hrup in emisije. Tudi za hitrostne ovire imamo alternative in se v številnih okoljih dobro obnesejo.« Vendar, dodaja, zgolj postavitev prometnega znaka, tudi če gre za sodobne tehnologije, ne zadostuje, če k območju ne pristopimo celostno.

Poleg tega, da moramo poskrbeti, da bodo ljudje sodelovali pri uporabi inteligentnih sistemov, mora tudi država tehnologiji slediti z regulativo, je še povedal Brglez: »Pri tem imamo zelo velike težave. V prometni zakonodaji imamo toliko zakonov, da je sistem nepregleden. Tako kot je treba ceste prilagoditi novim razmeram, bi bilo treba tudi zakonodajo. A tega kompleksnega izziva se nihče ne loti.«