Omejevanje jedrskih arzenalov je vse težje

Med največjimi izzivi letošnjega in prihodnjih let bo preprečevanje nadaljnjega krhanja režima nadzora nad jedrskim orožjem, ki se je izoblikoval po koncu hladne vojne. Njegovo postopno razkrajanje povzroča skrbi že vrsto let, toda z vojno v Ukrajini in naraščanjem geopolitičnih trenj po svetu je dobilo nov pomen.

Analitiki se strinjajo z opažanjem, da so zlati časi nadzora nad jedrskim orožjem preteklost. Na to je posredno opozorila tudi današnja trideseta obletnica sklenitve sporazuma Start II, ki je še poudarila kontrast med optimizmom, ki je spremljal prizadevanja za zmanjšanje obsega dveh največjih jedrskih arzenalov kmalu po koncu hladne vojne, in pesimizmom, s katerim se o teh vprašanjih razmišlja danes.

Sporazum, ki sta ga nekdanji ameriški predsednik George H. W. Bush in ruski predsednik Boris Jelcin sklenila 3. januarja 1993, bi moral nadgraditi pogodbo Start, s katero so ZDA in takrat še Sovjetska zveza dve leti pred tem vzajemno zmanjšale zaloge strateškega jedrskega orožja. Start II je predvidel dodatno krčenje obeh arzenalov, a nikoli ni začel veljati; vzrok za to so bila predvsem ameriško-ruska nesoglasja o prihodnosti razvoja raketnih ščitov in njihovem vplivu na strateško ravnovesje, ki so še vedno aktualna.

Umetnost izogibanja jedrski vojni

Desetletje po njegovem dokončnem propadu so ZDA in Rusija sklenile pogodbo Novi Start, katere usoda je z vojno v Ukrajini obvisela v zraku. Edini še veljaven dvostranski sporazum med državama na področju nadzora nad jedrskim orožjem (po ameriškem odstopu od pogodb o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega (INF) in Odprto nebo) se namreč izpolnjuje le delno. Sprva je bila vzrok za to pandemija covida-19, ki je preprečevala opravljanje skupnih inšpekcijskih nadzorov arzenalov, zadnje mesece pa se čedalje bolj zdi, da je glavna ovira pri njegovem celovitem izvajanju vojna v Ukrajini.

Kaj pride za Novim Startom

Pri reviji Foreign Policy so prepričani, da bo eden od ključnih preizkusov letošnjega leta za administracijo ameriškega predsednika Joeja Bidna obnovitev pogovorov z rusko stranjo, ne samo o uveljavljanju pogodbe Novi Start, ampak tudi o iskanju njene dolgoročne zamenjave. Veljavnost pogodbe se bo iztekla februarja 2026, tako Washington kot Moskva pa sta v zadnjem letu dni nakazala, da je ohranitev omejitev velikosti jedrskega arzenala še vedno v interesu obeh držav.

Ameriški predsednik Joe Biden in ruski voditelj Vladimir Putin med srečanjem v Ženevi junija 2021. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters

V zadnjih tednih preteklega leta je zlasti Moskva hotela pokazati, da se je pripravljena odreči oziroma pogojevati tovrsten dialog, med drugim s tem, da je v zadnjem trenutku preložila srečanje v okviru pogodbe Novi Start, ki bi moralo potekati v Kairu. Kot glavni vzrok za to je predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova navedla »strupen« odnos ZDA.

Ruska stran s tem po vsej verjetnosti ni rekla zadnje. Država je od konca hladne vojne običajno razumela sodelovanje v strateških pogajanjih kot dokaz svojega statusa 'velesile', so v nedavno objavljenem poročilu Glasila jedrskih znanstvenikov opozorili Jessica Rogers, Matt Korda ter Hans Kristensen in poudarili, da jo ta občutek lahko pripelje za pogajalsko mizo.

Protislovja dvoglave globalizacije

Nekateri največji premiki v zgodovini nadzora in preprečevanja širjenja jedrskega orožja so se zgodili kmalu po velikih krizah. Kubanska raketna kriza in napetosti, ki so zaznamovale leto 1983, so ZDA in takratno Sovjetsko zvezo spodbudile k vzpostavitvi oziroma utrjevanju omejitev, sprejemljivih za obe strani. Vojna v Ukrajini bi lahko imela podoben učinek, toda analitiki niso izključili možnosti, da lahko ob morebitnem poslabšanju političnih odnosov med državama pripelje do nadaljnjega krhanja temeljev obstoječega režima nadzora.