Omejevanje pravic žensk državo potiska na rob prepada

Mednarodna skupnost, na čelu z varnostnim svetom Združenih narodov, je ostro obsodila čedalje bolj nevzdržen položaj žensk in deklic v Afganistanu ter pozvala talibski režim, naj odpravi omejitve njihovih pravic, vključno s prepovedjo dela za nevladne organizacije, ki so jo oblasti v Kabulu izdale dan pred božičem in za katero obstaja skrb, da bi lahko imela resne posledice za stabilnost države.

Najnovejše omejitve pravic žensk v Afganistanu bodo imele »znaten in takojšen učinek na humanitarne aktivnosti v državi,« je v izjavi poudaril najvišji organ ZN, ki je talibski režim opozoril, da se s svojimi dejanji odmika od zavez, ki jih je ob lanskem prevzemu oblasti dal afganistanskemu prebivalstvu kot tudi od pričakovanj mednarodne skupnosti.

Generalni sekretar ZN António Guterres je pozval k odpravi škodljivih ukrepov. Foto: REUTERS/Andrew Kelly

Pozivu petnajstčlanskega varnostnega sveta k ponovni vzpostavitvi polne participacije žensk v afganistanski družbi se je pridružil tudi generalni sekretar ZN António Guterres z besedami, da ukrepi režima predstavljajo kršitve njihovih človekovih pravic.

Ogrožena humanitarna mreža

Milijoni ljudi v Afganistanu so v marsičem odvisni od delovanja nevladnih in humanitarnih organizacij, v njihovih vrstah, tudi na vodilnih položajih, pa je še vedno mogoče najti mnogo žensk. Tudi zato se predstavniki ZN bojijo, da lahko pred dnevi sprejeta prepoved zaposlovanja žensk resno ogrozi delovanje tamkajšnje humanitarne mreže, ki prebivalstvo oskrbuje s hrano, vodo, zdravstveno oskrbo in izvaja vrsto drugih pomembnih storitev ter programov. Med njimi je, kot poudarjajo pri ZN, tudi poporodna nega, ki jo opravljajo izključno ženske.

»Prepoved bo znatno zmanjšala, če ne celo uničila, sposobnost nevladnih organizacij, da zagotavljajo bistvene storitve, od katerih so odvisni številni ranljivi Afganistanci,« se je na odločitev oblasti v Kabulu odzval visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk in opozoril, da nobena država na dolgi rok ne more preživeti, kaj šele se razvijati, z izključitvijo polovice njenega prebivalstva.

Od marca letos je afganistanskim deklicam prepovedano obiskovati srednjo šolo, od prejšnjega torka pa je ta prepoved razširjena še na univerze. Foto: REUTERS/Ali Khara

V odzivu na prepoved zaposlovanja žensk je več večjih nevladnih organizacij v zadnjih dneh koordinirano ukinilo izvajanje svojih aktivnosti v Afganistanu. Na ta način hočejo prepričati oblasti v Kabulu, da napravijo korak nazaj, je poročal Guardian. Toda te za zdaj ne kažejo pripravljenosti na kompromise.

Vse slabši položaj

Talibski režim je po umiku zahodnih sil iz države signaliziral, da bo spoštoval pravice žensk »v skladu z islamskim pravom«. Ni minilo dolgo, preden so novi stari oblastniki začeli ženskam postopno ukinjati dostop do izobrazbe in jih izključevati iz javnega življenja. Sprva so na univerzah uvedli spolno segregirane predavalnice in obvezno nošenje hidžaba, nato je sledil napad na sekundarno izobraževanje. Od marca letos je deklicam prepovedano obiskovati srednjo šolo, od prejšnjega torka pa je ta prepoved razširjena še na univerze.

Afganistanka sem, pa kaj?

Omejitve zaposlovanja in izobraževanja prebivalk Afganistana je izvršna direktorica agencije ZN za ženske Sima Sami Bahous označila za »neusmiljeno mizoginijo« in zavrnitev vseh norm ter standardov človekovih pravic.

»De facto oblasti v Afganistanu so še enkrat znova našle načine, kako škodovati afganistanskim ženskam in dekletom. Medtem ko je svet še vedno ogorčen zaradi nedavnih odločitev o prepovedi visokošolskega izobraževanja žensk in deklet, je 24. decembra izdani odlok o prepovedi zaposlovanja žensk v nacionalnih in mednarodnih nevladnih organizacijah še ena huda kršitev pravic žensk in humanitarnih načel,« je poudarila Sima Sami Bahous.