Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Najbolj vplivni položaji za skrajno desnico

Benjaminu Netanjahuju je uspelo oblikovati vlado, kakršne v Izraelu ne pomnijo.
Petkratni izraelski premier Benjamin Netanjahu zavrača skrbi pred sodelovanjem s skrajno desnico. Foto: Ronaldo Schemidt/Afp
Petkratni izraelski premier Benjamin Netanjahu zavrača skrbi pred sodelovanjem s skrajno desnico. Foto: Ronaldo Schemidt/Afp
22. 12. 2022 | 18:31
22. 12. 2022 | 20:08
4:07

Izraelski predsednik Izak Hercog je v sredo pozno zvečer, tik pred iztekom zakonsko določenega roka za oblikovanje nove vlade, prejel telefonski klic Benjamina Netanjahu, čigar stranka Likud je prepričljivo slavila na novembrskih parlamentarnih volitvah. Petkratni premier, ki se je zadnja leta spopadal s sodnim pregonom zaradi korupcije, je predsedniku judovske države potrdil, da mu je po napornih pogajanjih vendarle uspelo sestaviti vlado, kakršne v Izraelu še ni bilo.

Sedem tednov po volitvah, na katerih je Netanjahuju in njegovim zaveznikov uspelo osvojiti 64 poslanskih mandatov v 120-članskem knesetu, se je Izrael znašel na pragu tega, da dobi najbolj desno usmerjeno vlado v svoji zgodovini, ki jo bo parlament predvidoma potrdil v prihodnjih dneh.

image_alt
Netanjahujeva vrnitev v senci vzpona skrajne desnice

Netanjahu se bo na oblast vrnil poldrugo leto po razpadu njegove pete administracije. V nasprotju z njo bodo v novi vladi imele znatno moč ultranacionalistične stranke. Triinsedemdesetletni prvak Likuda se je obkrožil z obrazi s skrajnega roba izraelske desnice, jim v zameno za njihovo podporo podelil vrsto pomembnih ministrskih položajev, in s tem še poglobil strahove o nazadovanju demokratičnih standardov v prihodnjem mandatu.

Benjamin Netanjahu in njegovi zavezniki so na novembrskih volitvah osvojili 64 od 120 poslanskih mandatov v knesetu. Foto: REUTERS/ Ronen Zvulun
Benjamin Netanjahu in njegovi zavezniki so na novembrskih volitvah osvojili 64 od 120 poslanskih mandatov v knesetu. Foto: REUTERS/ Ronen Zvulun

Najbolj od vsega skrbijo načrti o koreniti reformi izraelskega sodstva, s katero namerava nova vlada med drugim zmanjšati moč vrhovnega sodišča in generalnega tožilstva. Uresničitev predlaganih sprememb bo, opozarjajo kritiki, povečala vpliv politike na sodno vejo oblasti ter ogrozila njeno neodvisnost. Izrael bi se s tem lahko spremenil v navidezno demokracijo, je nedavno posvarila generalna tožilka Gali Baharav-Miara.

Vrhovno sodišče kot ovira

Koalicijske stranke po poročanju izraelskih medijev reformo podpirajo iz različnih razlogov. V Likudu jo potencialno vidijo kot pot do odprave sodnih postopkov, ki že več let visijo nad njihovim prvakom, v ostalih strankah pa vrhovno sodišče dojemajo kot oviro pri uresničevanju svojih prepričanj, vključno z zagotavljanjem pravic judovske skupnosti na Zahodnem bregu.

Bezalel Smotrič, prvak stranke verski sionizem, ki podpira priključitev nezakonitih judovskih naselbin, bo v prihodnjem mandatu vodil finančno ministrstvo, njegovi skrajno desni stranki pa naj bi Netanjahu v upravljanje podelil tudi obrambni resor. Itamarju Ben-Gviru iz stranke judovska moč se medtem obeta položaj ministra za nacionalno varnost. Šestinštiridesetletni ultranacionalist, ki je bil v preteklosti obsojen zaradi širjenja sovraštva proti Arabcem, bo na novem delovnem mestu imel širok nadzor nad policijskimi enotami v Izraelu in na Zahodnem bregu.

Vodja stranke judovska moč Itamar Ben-Gvir dan po novemberskih parlamentarnih volitvah. Foto: REUTERS/Corinna Kern
Vodja stranke judovska moč Itamar Ben-Gvir dan po novemberskih parlamentarnih volitvah. Foto: REUTERS/Corinna Kern

Nič manj problematična kandidata za pomembne položaje nista Avi Maoz, nasprotnik pravic skupnosti LGBT+ iz ultrareligiozne stranke Noam, in Arjeh Deri iz stranke Šas, ki ga je sodišče nedavno obsodilo zaradi davčne prevare.

Novi stari premier zavrača skrbi pred sodelovanjem s skrajno desnico. V zadnjih tednih je svoje kritike poskušal pomiriti z zagotovili, da bo on – in ne njegovi koalicijski partnerji – tisti, ki bo diktiral usmeritev vlade in da ta ne bo odstopala od nekaterih osnovnih načel, kot je zagotavljanje pravic Arabcev ali skupnosti LGBT+. Toda potek koalicijskih pogajanj, ki so se izkazala za mnogo težja od pričakovanj, po mnenju opazovalcev kaže, da Netanjahuja čaka vse prej kot lahko brzdanje njegovih problematičnih zaveznikov.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine