V  nadaljevanju preberite:

Pa vendar so se, ko je coca-cola končno prestopila Veliki kitajski zid, kar je bilo simbolično oznanilo, da je osrednje cesarstvo končno privolilo, da se bo odprlo globalizaciji, celo konservativni partijski voditelji zavedali, kaj vse je moral ameriški osvajalec narediti, da bi bil sprejet na njihovem trgu. Coca-cola je namreč dolgo iskala odtenek v okusu, zaradi katerega bi postala kultna pijača sprejemljiva za kitajske ljubitelje čaja. Ko je nato skrbno iskala štiri kitajske pismenke, s katerimi bodo izpisali »Kekou-kele«, kot se coca-cola imenuje v kitajščini, je Kitajska končno ugotovila: prvič, da je globalizacija dvosmerna ulica, in drugič, da noben izdelek, trend ali znamka samega sebe ne more imeti za globalnega, če mu ni uspelo prodreti na kitajski trg. Tako so Kitajci z začetkom tega tisočletja dojeli, da globalizacija ni le neizogibna, temveč je lahko tudi koristna. Vse je namreč odvisno od tega, kdo zadnji barva Mesec.