Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Svet

Protislovja dvoglave globalizacije

Ne moremo se opirati na idejo o globalni razdelitvi dela, v kateri bo Zahod mislil, Vzhod pa proizvajal.
ZDA so bile do konca prejšnjega stoletja prepričljivo največje trgovinske sile na svetu, zdaj pa dve tretjini držav v večji meri trguje s Kitajsko. FOTO: Aly Song/Reuters
ZDA so bile do konca prejšnjega stoletja prepričljivo največje trgovinske sile na svetu, zdaj pa dve tretjini držav v večji meri trguje s Kitajsko. FOTO: Aly Song/Reuters
2. 1. 2023 | 20:00
14:04

V  nadaljevanju preberite:

Pa vendar so se, ko je coca-cola končno prestopila Veliki kitajski zid, kar je bilo simbolično oznanilo, da je osrednje cesarstvo končno privolilo, da se bo odprlo globalizaciji, celo konservativni partijski voditelji zavedali, kaj vse je moral ameriški osvajalec narediti, da bi bil sprejet na njihovem trgu. Coca-cola je namreč dolgo iskala odtenek v okusu, zaradi katerega bi postala kultna pijača sprejemljiva za kitajske ljubitelje čaja. Ko je nato skrbno iskala štiri kitajske pismenke, s katerimi bodo izpisali »Kekou-kele«, kot se coca-cola imenuje v kitajščini, je Kitajska končno ugotovila: prvič, da je globalizacija dvosmerna ulica, in drugič, da noben izdelek, trend ali znamka samega sebe ne more imeti za globalnega, če mu ni uspelo prodreti na kitajski trg. Tako so Kitajci z začetkom tega tisočletja dojeli, da globalizacija ni le neizogibna, temveč je lahko tudi koristna. Vse je namreč odvisno od tega, kdo zadnji barva Mesec.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine