Državna uprava bo med prazniki opravljala le nujne naloge

19:50 Državna uprava bo med božično-novoletnimi prazniki opravljala le nujne naloge

Organi državne uprave bodo z namenom obvladovanja epidemije med 24. decembrom in 4. januarjem opravljali samo nujne naloge, je na današnji dopisni seji odločila vlada. Javni uslužbenci bodo nujne naloge opravljali od doma, le izjemoma tudi na delovnem mestu, piše v sporočilu po seji vlade. Odločitev bo veljala za zaposlene na ministrstvih in njihovih organih, vladnih službah in upravnih enotah. Vsem, ki teh nalog ne bodo opravljali, vlada svetuje izrabo letnega dopusta ali drugo vrsto opravičene odsotnosti oziroma bodo napoteni na čakanje na delo od doma s pravico do nadomestila plače.

17.30 Covid-19 v Evropi zahteval že več kot pol milijona smrti

Novi koronavirus je v Evropi zahteval že več kot pol milijona smrtnih žrtev, navaja francoska tiskovna agencija na podlagi uradnih podatkov skupaj 52 držav evropske celine. Evropa je sicer glede na ta podatek tudi najbolj prizadeta celina na svetu. Skupaj so do danes v 52 državah v Evropi našteli 500.069 smrti zaradi covida-19. Sledi območje Latinske Amerike in Karibov, kjer so doslej potrdili 477.404 smrti zaradi covida-19, v ZDA in Kanadi pa je skupaj umrlo 321.287 ljudi. Uradno je covid-19 zahteval tudi 85.895 smrti v državah na Bližnjem vzhodu, v afriških državah pa 57.423.

17.04 V UKC Maribor bodo gradili montažni objekt za bolnike s covidom-19

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, ki se zaradi epidemije sooča z veliko prostorsko stisko, bodo postavili mobilno montažno stavbo, kamor bodo nameščali bolnike s covidom-19. Stala bo na parkirišču ob stavbi oddelka za onkologijo in bo po navedbah ministrstva za zdravje lahko kasneje služila tudi za oskrbo drugih bolnikov. Vlada se je s tem seznanila na seji v sredo zvečer in projekt, ocenjen na 4,5 milijona evrov, uvrstila v načrt razvojnih programov 2020-2023. Sredstva bodo po napovedih zagotovili iz državnega proračuna za leto 2021.

Kot izhaja iz vladnega sklepa, bi objekt v prvi fazi uporabili za zdravljenje bolnikov s covidom-19, v naslednjih letih pa za delovanje oddelka za infekcijske bolezni in vročična stanja, ki bi ga tja začasno naselili za čas predvidene gradnje nove stavbe oddelka v letih 2023-2025. V končni fazi bi objekt uporabili za potrebe oddelka za onkologijo, ki se že sedaj sooča z vedno večjimi potrebami po dodatnih bolniških posteljah, izpostavljajo na ministrstvu za zdravje.

16.43 Poljska 28. decembra v tritedensko delno zaprtje države

Na Poljskem bodo 28. decembra za tri tedne delno zaprli državo. Minister za zdravje Adam Niedzielski je danes napovedal, da se bodo takrat zaprla nakupovalna središča in smučišča, uvedene bodo tudi potovalne omejitve za silvestrovo. Niedzielski je dejal, da so ukrepi namenjeni preprečitvi tretjega vala epidemije covida-19. Med 28. decembrom in 17. januarjem bodo zaprti tudi hoteli, razen za medicinsko in vojaško osebje. Za prišleke iz tujine bo obvezna desetdnevna karantena. Odprte bodo samo trgovine z nujnimi potrebščinami. Za silvestrovo Poljaki na bodo smeli potovati. Kot je povedal minister, bo prepoved veljala med 21. uro 31. decembra in 6. uro 1. januarja.

15.59 Več evropskih voditeljev po stiku z Macronom v samoizolaciji

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je po stiku s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, pri katerem so danes potrdili okužbo z novim koronavirusom, v samoizolaciji, je sporočil Michelov tiskovni predstavnik Barend Leyts. V samoizolaciji sta zaradi stika z Macronom tudi premiera Španije in Portugalske Pedro Sanchez in Antonio Costa. Leyts je danes na twitterju zapisal, da je bil predsednik evropskega sveta v ponedeljek v Parizu na počastitvi 60. obletnice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ob tem se je v Elizejski palači srečal s francoskim predsednikom Macronom, je dodal Michelov tiskovni predstavnik. Počastitve obletnice OECD v Parizu in kosila pri Macronu se je v ponedeljek v Parizu udeležil tudi španski premier Pedro Sanchez, ki bo zaradi tega do 24. decembra v karanteni, so danes sporočili iz njegovega kabineta. 

Potem ko se je v sredo v Elizejski palači sestal z Macronom, je v samoizolaciji tudi portugalski premier Antonio Costa, so navedli v njegovem kabinetu. Tudi on se je že testiral na novi koronavirus, a rezultati še niso znani. Macron se je sicer prejšnji četrtek in petek udeležil tudi vrha EU v Bruslju, na katerem je bil tudi slovenski premier Janez Janša. Viri pri EU so pojasnili, da za potencialni vir okužbe francoski predsednik velja od ponedeljka, 14. decembra, zvečer. Na vrhu 10. in 11. decembra so bili upoštevani vsi higienski ukrepi, so poudarili. Neimenovani viri so dodali, da niso bili obveščeni o tem, da bi bil z novim koronavirusom okužen še kakšen udeleženec vrha.

15.56 Unicef prvič priskočil na pomoč otrokom v Veliki Britaniji

Iz Unicefa so v sredo sporočili, da bodo pomagali s paketi s hrano britanskim družinam, ki so se znašle v težavah zaradi pandemije covida-19, kar je prvič v več kot 70-letni zgodovini te organizacije. »Menim, da je pravi škandal, da se Unicef na ta način igra politiko, ko bi moral skrbeti za ljudi v najrevnejših, najbolj prikrajšanih državah sveta,« je izjavil poslanec Rees-Mogg.
Organizacija School Food Matters je zagotovila 25.000 funtov (27.000 evrov) Unicefu, da bo med šolskimi počitnicami razdelil škatle z zajtrki v južnem Londonu. »Dejstvo, da mora vskočiti Unicef, da nahrani lačne otroke v državi, je sramota in (premiera) Borisa Johnsona in (finančnega ministra) Rishija Sunaka bi moralo biti sram,« je dejala laburistična poslanka Angela Rayner. »Smo ena najbogatejših držav na svetu. Naši otroci ne bi smeli biti odvisni od humanitarnih organizacij, ki delujejo na vojnih območjih ali se odzivajo na naravne katastrofe,« je dodala. Nedavna raziskava ene od nevladnih organizacij je pokazala, da 16 odstotkov staršev v Veliki Britaniji med marcem in septembrom ni imelo dovolj hrane, da bi nahranili svoje otroke, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

15.25 V Izraelu največ okužb v zadnjih dveh mesecih, v Gazi rekordno

V Izraelu so v zadnjem dnevu potrdili 2891 novih primerov okužbe z novim koronavirusom, kar je največ v zadnjih dveh mesecih. Na območju Gaze pa je dnevno število okužb prvič preseglo tisoč. V Izraelu so predvidene nove omejitve, ko dnevno število okužb preseže 2500. Če se s temi ukrepi število okužb v treh tednih bistveno ne zmanjša, pa je predvideno novo delno zaprtje države. Izraelska vlada načrtuje začetek cepljenja proti covidu-19 v nedeljo, prvi pa se bo v soboto zvečer cepil premier Benjamin Netanjahu.

14.50 V Nemčiji rekordnih več kot 30.000 novih okužb

Iz Nemčije danes poročajo o rekordnih več kot 30.000 novih okužbah z novim koronavirusom. V državi sicer od srede veljajo strogi omejitveni ukrepi za zajezitev širjenja virusa. Z Inštituta Roberta Kocha, od koder sporočajo podatke o epidemiji covida-19 v Nemčiji, so sprva sporočili, da so v zadnjih 24 urah potrdili 26.923 novih okužb, nato pa so dodali še 3500 primerov.

14.35 Cerkve in druge verske ustanove odpirajo vrata

Vlada s soboto odpravlja prepoved izvajanja verski obredov, a bodo še naprej veljale stroge omejitve. V zaprtih prostorih bo na 30 kvadratnih metrih lahko ena oseba, izjemoma več, če gre za osebe iz skupnega gospodinjstva. Vsi, ki niso iz skupnega gospodinjstva, pa bodo morali ohranjati razdaljo metra in pol. Če je verski objekt manjši od 30 kvadratnih metrov, bo v njem lahko en verski uslužbenec in en udeleženec, več pa le, če so iz skupnega gospodinjstva, izhaja iz sporočila, ki so ga po sredini večerni seji vlade posredovali iz vladnega urada za komuniciranje.

Več v prispevku: Cerkve in druge verske ustanove odpirajo vrata

13.51 Strokovnjaki niso našli dovolj dokazov, da vitamin D ščiti pred covidom-19

Ni dovolj dokazov, da prehranska dopolnila vitamina D varujejo ljudi pred covidom-19, so poudarili britanski strokovnjaki na okrogli mizi. Kljub temu so se zavzeli za uživanje dopolnila dnevno, saj to pozimi pomaga pri zdravju kosti in mišic, poroča britanski BBC. Predstavniki britanskih ustanov s področja zdravja so pojasnili, da so preučili več povezav med vitaminom D in covidom-19, a niso našli dokazov, ki bi podkrepili domneve. Teh niso našli niti v nekaterih študijah, ki so jih opravili na tem področju. »Še naprej nadzorujemo dokaze, ki jih objavljajo in bomo spremenili smernice, če bo treba,« je zagotovil vodilni za smernice pri Nacionalnem inštitutu za zdravje in nego Paul Chrisp. Profesor za respiratorne bolezni Adrian Martineau je dodal, da lahko vitamin D morda omili grožnjo covida-19, vendar morajo počakati na dodatne študije.

13.27 Založniki in knjigotržci pozvali k ponovnemu odprtju knjigarn

Upravni odbor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev je na vlado naslovil pobudo za čimprejšnje ponovno odprtje knjigarn. Kot so zapisali, knjigarne predstavljajo zelo nizko tveganje za širjenje okužb, zagotovo pa ne višjega od prodajaln, ki so trenutno med izjemami. Opozorili so, da so knjigarne v Sloveniji zaprte že skoraj dva meseca, skupaj s prvim zaprtjem skoraj štiri mesece. »Zaprtje povzroča nepopravljivo ekonomsko škodo knjigotrški panogi v obliki več kot pet milijonov evrov izpada prihodkov ter družbi kot celoti, za katero si prizadevamo, da bi bila družba znanja, prebivalke in prebivalci pa ustvarjalni in podjetni.« Poudarili so, da so v Avstriji, Belgiji, na Hrvaškem, Cipru, v Italiji, Estoniji, na Finskem, Norveškem, Portugalskem, v Poljski, Romuniji, Španiji, na Švedskem knjigarne odprte, v Srbiji in Latviji samo ob koncih tedna, ponovno so jih odprli na Češkem, Irskem, v Grčiji, Franciji, Bolgariji (razen v nakupovalnih centrih). Tudi v Berlinu so knjigarne odprte.



Zato v zvezi z odloki vlade o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v RS, ki določajo, da je začasno prepovedano ponujanje in prodajanje nekaterih vrst blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju RS, med drugimi tudi knjigarnam, podajajo pobudo za čimprejšnje ponovno odprtje knjigarn. Podajajo tudi pobudo po uvrstitvi knjig med nujno potrebne življenjske potrebščine, knjigarne pa med dejavnosti, ki predstavljajo nujno potrebno infrastrukturo za nemoteno delovanje življenja prebivalk in prebivalcev Slovenije.

13.16 Von der Leynova: V EU 27. decembra začetek cepljenja proti covidu-19

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je danes na twitterju potrdila, da se bo v vseh državah članicah EU kampanja množičnega cepljenja proti covidu-19 začela 27. decembra. »To je trenutek Evrope. 27., 28. in 29. decembra se bo začelo cepljenje po vsej Evropski uniji,« je tvitnila. V skladu z dogovorom z evropsko komisijo se bo kampanja cepljenja začela po vseh državah članicah hkrati. Predvidoma v ponedeljek bo Evropska agencija za zdravila (Ema) odobrila cepivo ameriškega Pfizerja in nemškega Biontecha za uporabo. Po ureditvi vseh dokumentacij in dostavi se bo tako tudi v državah Evropske unije začelo pričakovano cepljenje proti covidu-19.



13.03 V Tokiu v zadnjih dveh dneh rekordno število novih okužb s koronavirusom

V japonski prestolnici Tokio so danes drugi dan zapored potrdili rekordno število novih okužb z novim koronavirusom. V sredo so jih potrdili 678, danes 822. Mesto, ki bo prihodnje leto gostilo olimpijske igre, je še naprej neuspešno v poskusih zajezitve širjenja novega koronavirusa. Zaradi velikega porasta števila okuženih so bolnišnice v Tokiu preobremenjene. Japonska se je doslej izogibala uvedbi strogih protikorinskih ukrepov in zapiranju države, saj se ne sooča s takim obsegom epidemije kot Evropa in ZDA. Doslej so v državi potrdili približno 1870.000 okužb z novim koronavirusom in 2700 smrti, povezanih s covidom-19. Od sredine novembra se okužbe na Japonskem hitro širijo. Oblast in stroka zato prebivalce pozivajo, naj spoštujejo preventivne ukrepe proti širjenju virusa. Japonski premier Jošihide Suga je ta teden državljane pozval, naj premislijo o potovanjih med prazniki.



12.31 Na Češkem ob mejniku 10.000 smrti zaradi covida-19 podaljšujejo izredne razmere

Na Češkem je covid-19 po zadnjih podatkih zahteval več kot 10.000 smrtnih žrtev, kažejo podatki češkega ministrstva za zdravje. V zadnjem dnevu je umrlo še 48 ljudi, skupaj 10.036. V zadnjem dnevu so potrdili še 8235 okužb z novim koronavirusom. V petek nameravajo znova zaostriti ukrepe za zajezitev virusa, podaljšujejo tudi izredne razmere, ki bodo veljali do 22. januarja. Med 23. in 5. uro bo veljala policijska ura. Poleg tega se bodo po dveh tednih delovanja znova zaprli restavracije in hoteli. Zaprli bodo tudi šole. Češka je ena najhuje prizadetih evropskih držav v drugem valu pandemije covida-19. Razmere so se že nekoliko umirile, a število novih primerov okužbe z novim koronavirusom v zadnjem času znova narašča.
 
12.28 Nova Zelandija zagotovila cepivo proti covidu-19 za skoraj 15 milijonov ljudi

Nova Zelandija je naročila dovolj cepiva proti covidu-19 za skoraj 15 milijonov ljudi od štirih različnih proizvajalcev, je danes sporočila premierka Jacinda Ardern. Ob tem je potrdila, da bo cepljenje za vse brezplačno, prioritetno pa bodo med drugim cepili zdravstvene delavce. Nekaj cepiva namerava Nova Zelandija, ki šteje skoraj pet milijonov prebivalcev, poslati v druge države v regiji, saj je vlada napovedala, da bo pomagala tudi pri cepljenju prebivalstva v teh državah. »Še nikoli prej ni poskušal svet cepiti celotnega prebivalstva hkrati,« je dejala novozelandska premierka.

Ardernova je pojasnila, da se država dobro pripravlja na program največje imunizacije, saj so že prednaročili cepiva proizvajalcev Pfizer/Biontech, Janssen, Oxford/AstraZeneca in Novavax, poroča britanski The Guardian. Cepljenje bo brezplačno za vse, na voljo pa bodo predvidoma v drugem četrtletju 2021, je dodala premierka. Nova Zelandija je sicer ena od manj prizadetih držav v pandemiji covida-19. Doslej so potrdili okoli 2100 okužb z novim koronavirusom, umrlo je 25 ljudi, je razvidno iz podatkov ameriške Univerze Johnsa Hopkinsa.



11.58 Na Hrvaškem v zadnjih 24 urah skoraj 4000 okužb z novim koronavirusom

Na Hrvaškem so v zadnjih 24 urah ob 12.294 testih potrdili 3918 novih okužb s koronavirusom. Umrlo je 85 bolnikov s covidom-19, je danes sporočil nacionalni štab civilne zaščite. Na Hrvaškem je trenutno 22.445 aktivnih primerov okužbe. V bolnišnicah se zdravi 2943 bolnikov s covidom-19, od tega 287 na ventilatorjih. V samoizolaciji je skoraj 55.800 državljanov. Hrvaški štab civilne zaščite je napovedal, da bodo v petek objavili ukrepe za zajezitev epidemije, ki bodo veljali po 21. decembru, ko naj bi se končala veljavnost večine obstoječih ukrepov. Glede na epidemiološko sliko so že napovedali dodatno zaostritev ukrepov. Med drugim naj bi prepovedali odhod od doma brez posebnih dovolilnic, podobno kot je bilo spomladi, ter dodatne omejitve druženja. Neuradno naj bi dovolili druženja ljudi iz največ dveh gospodinjstev.

11.34 Višji uvoz zaščitne opreme in medicinskih pripomočkov

V letošnjem letu, ki ga je močno zaznamovala epidemija covida-19, se je nekoliko spremenila tudi struktura uvoženih izdelkov, je sporočil Statistični urad RS (Surs). Močno se je povečal uvoz zaščitne opreme in medicinskih pripomočkov, nepogrešljivih izdelkov v boju proti covidu-19. V obdobju od januarja do septembra 2020 smo v Slovenijo uvozili za 175 milijonov evrov tega blaga, kar je šestkrat več kot v vsem letu 2019 in sedemkrat več kot v 2018.



10.56 Francoski predsednik Macron pozitiven na novi koronavirus

Francoski predsednik Emmanuel Macron je bil danes pozitiven na testiranju na novi koronavirus, so sporočili iz Elizejske palače. Zagotovili so, da bo med sedemdnevno samoizolacijo svoje delo opravljal na daljavo. Testiranje s testom PCR je opravil takoj, ko so se pojavili prvi simptomi okužbe, so dodali. V skladu s pravili, ki veljajo v Franciji, bo zdaj sedem dni v samoizolaciji, so še sporočili iz Elizejske palače. »Svoje delo in aktivnosti bo opravljal na daljavo,« so pojasnili. V samoizolaciji sta zaradi stika z Macronom tudi premierja Španije in Portugalske, Pedro Sanchez in Antonio Costa.

10.48 Delež pozitivnih testov nižji

V sredo so ob 6350 testih potrdili 1642 okužb z novim koronavirusom, umrlo je 43  bolnikov s covidom-19. Delež pozitivnih testov na koronavirus je bil 25,8-odstoten.



10.09 Zavod na podlagi interventne zakonodaje v izplačilo še dobrih 11 milijonov evrov

Zavod za zaposlovanje bo danes na podlagi interventne zakonodaje izplačal še dobrih 11,2 milijona evrov. Skoraj vsa sredstva so namenjena ukrepu čakanja na delo. Za ta ukrep bo namenjenih 11,2 milijona evrov, in sicer bodo sredstva namenjena 4249 delodajalcem in 15.969 zaposlenim. Za ukrep karantene bodo namenili dobrih 27.000 evrov za 64 zaposlenih in 54 delodajalcev. Kot je v torek na vladni novinarski konferenci pojasnil prvi mož zavoda za zaposlovanje Mitja Bobnar, so na zavodu od začetka izvajanja interventnih ukrepov prejeli več kot 160.000 vlog delodajalcev za več kot 600.000 delavcev.

9.56 Italijanska vlada preučuje možnosti zaostritve ukrepov med prazniki

Italijanska vlada preučuje možnost zaostritve ukrepov za zajezitev novega koronavirusa med prazniki. Tako bi lahko celotno državo med 24. decembrom in 6. januarjem razglasili za rdeče območje z delnim zaprtjem javnega življenja, danes poročajo italijanski mediji. V okviru zaostritve ukrepov bi zaprli trgovine in lokale ter omejili gibanje. Vlada premiera Giuseppeja Conteja želi s tem preprečiti tretji val epidemije v januarju.



Italija je sicer razdeljena glede zaostritve ukrepov. Dežele Benečija, Furlanija - Julijska krajina, Marke, Molize in Lacij so pozvale vlado k zaostritvi ukrepov, na drugi strani pa temu nasprotujejo nekatere druge dežele. Conte je o morebitni zaostritvi ukrepov v sredo sklical sestanek vladne koalicije. Vodja policije Franco Gabrielli je že napovedal strožji nadzor na avtocestah, železniških postajah in letališčih med prazniki. Upoštevanje ukrepov bo nadzorovalo okoli 70.000 policistov.

Medtem trgovci svarijo pred katastrofalnimi posledicami za gospodarstvo, če bodo med prazniki uvedli zaprtje države. Po oceni sindikatov gre za izgubo v višini deset milijard evrov, restavracije in drugi lokali pa bi lahko utrpeli izgubo v višini treh milijard evrov. V Italiji se sicer pripravljajo na cepljenje proti covidu-19. V prvi fazi bo država dobila predvidoma 1,83 milijona odmerkov cepiva. Prizadevajo si, da bi kampanjo cepljenja zagnali hkrati z drugimi državami EU.



9.13 Švedska se bori z drugim valom epidemije

Švedska ima kljub strožjim tonom oblasti in novim omejitvam vse več težav z obvladovanjem drugega vala epidemije covida-19. Število hospitaliziranih bolnikov se veča in je na ravni vrhunca spomladanskega vala epidemije, je pa za zdaj manj ljudi na intenzivni negi. Prestolnica Stockholm je znova epicenter epidemije. Ta teden so pozvali vse, ki imajo nekaj zdravstvenega znanja, naj se javijo za pomoč. Na Švedskem se je v ponedeljek v bolnišnicah zaradi covida-19 zdravilo okoli 2400 ljudi, kar je podobno kot v aprilu. Bolnikov na intenzivni negi je zdaj polovico manj kot spomladi. V povezavi s covidom-19 je v državi umrlo okoli 7800 ljudi, od tega samo v zadnjem tednu več kot 500.

Švedska se ni zatekla k strogim ukrepom za zajezitev novega koronavirusa in se je predvsem zanašala na odgovorno ravnanje državljanov, saj je izdajala le priporočila. Oblasti so ob porastu okužb pozivale k večji osebni požrtvovalnosti, med drugim z omejevanjem stikov. Nekaj ukrepov je tudi obvezujočih. Od konca novembra se lahko javno zbira le do osem ljudi. Švedska sicer po uradni strategiji nikoli ni poskušala doseči čredne imunosti, so pa zdravstveni strokovnjaki večkrat trdili, da bi hitro širjenje virusa spomladi oslabilo drugi val. Sprva se je to zdelo smiselno, saj je drugi val prišel kasneje in število smrti je bilo v oktobru še nizko. Razmere so se začele slabšati kasneje.



Švedski kralj Karl Gustav XVI. je kritičen glede obvladovanja epidemije v državi. »Mislim, da nam je spodletelo,« je danes povedal v pogovoru za švedsko televizijo SVT. »Imamo veliko število tistih, ki so umrli in to je grozno,« je dodal. Kljub kritikam švedski premier Stefan Löfven ni hotel priznati, da je bila njihova strategija napačna, češ da je prezgodaj za podajanje ocen. V nedavnem intervjuju je priznal, da so številni strokovnjaki podcenjevali drugi val. Ta teden so objavili tudi poročilo vladne komisije, da Švedska med epidemijo ni zaščitila starejših ljudi v domovih starejših in drugih domovih za dolgotrajno oskrbo. Več kot 90 odstotkov covidnih smrti je bilo med starejšimi od 70 let in skoraj polovica vseh v domovih starejših. Delno je sicer uvajanje ukrepov omejevala tudi trenutna zakonodaja, saj je državljanom po ustavi zagotovljena pravica do svobodnega gibanja. Vlada tako zdaj pripravlja začasni enoletni protikoronski zakon, ki bi ga sprejeli do marca prihodnje leto in bo vladi omogočil, da omeji število ljudi na javnih površinah ter delovanje podjetij in storitev.

7.52 Novoletni Times Square bo zaradi pandemije na silvestrovo prazen

Na znamenitem newyorškem Times Squaru bodo tudi letos zaznamovali prihod novega leta s spuščanjem kristalne krogle z vrha stolpnice, vendar tokrat zaradi pandemije covida-19 brez občinstva. Tradicionalno prireditev si bo mogoče ogledati le v prenosu na internetu in televiziji. Navzoči bodo le voditelji televizijskega prenosa in razni nastopajoči, ki se bodo morali prej testirati na okužbo z novim koronavirusom in nositi zaščitne maske, izjema bo veljala za čas nastopa. Posebni gostje bodo letos »junaki 2020«, to so zdravstveni in drugi delavci v prvih bojnih vrstah proti novemu koronavirusu. Običajno se na Times Squaru v New Yorku na silvestrovo zbere več milijonov ljudi.

7.35 V Avstriji bi lahko cepljenje proti covidu-19 začeli 24. decembra

Avstrija in druge države EU bi lahko prve odmerke cepiva proti covidu-19 dobile že 24. decembra, takrat bi lahko tudi začeli cepljenje. Avstrijska vlada je predvidela ta datum, ker naj bi Evropska agencija za zdravila (Ema) odločitev glede odobritve Pfizerjevega cepiva sporočila 21. decembra, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Predstavniki ameriškega podjetja Pfizer so avstrijskemu kanclerju Sebastianu Kurzu v videokonferenci zagotovili, da bodo nemudoma po odobritvi cepiva v EU začeli dostavljati odmerke, so v sredo sporočili iz avstrijske vlade. To bi lahko po ocenah vlade na Dunaju pomenilo, da bi prvi odmerki v Avstrijo in druge države EU prispeli 24. decembra. »Ne bomo čakali niti en dan, ampak takoj začeli razdeljevati cepivo, takoj kot bo prispelo v Avstrijo,« je povedal Kurz. V okviru prve pošiljke naj bi države članice EU dobile po skoraj 10.000 odmerkov cepiva, do konca leta. V začetku prihodnjega leta bodo v več korakih sledile nove pošiljke. Avstrija bo v prvem četrtletju dobila predvidoma 900.000 odmerkov cepiva ameriškega Pfizerja in nemškega Biontecha. Pričakuje pa tudi cepiva drugih proizvajalcev.

Iz Avstrije danes medtem poročajo o 218 umrlih zaradi covida-19, pri tem pa opozarjajo da gre pri 120 smrtnih primerih za dodatno potrjene smrti na Dunaju, poroča Kronen Zeitung. V zadnjem dnevu so potrdili še 2485 novih okužb z novim koronavirusom. Trenutno imajo v državi okoli 31.400 aktivnih okužb. V bolnišnici jih je 3220 obolelih, od tega 530 na intenzivni negi.



7.14 V ZDA v sredo rekordno število mrtvih zaradi covida-19

V ZDA je sredo po podatkih ameriške Univerze Johnsa Hopkinsa umrlo več kot 3700 bolnikov s covidom-19, kar je največ doslej od začetka epidemije covida-19 v državi marca letos. Okužbo z novim koronavirusom so doslej potrdili pri skupno skoraj 17 milijonih Američanov, zaradi covida-19 je umrlo 307.429 ljudi. Prav tako se v ameriških bolnišnicah zaradi covida-19 zdravi rekordnih 113.000 bolnikov. V sredo so v ZDA potrdili 250.000 novih okužb. Najverjetneje bi jih bilo še več, a so morali številna mesta za testiranje zapreti zaradi snežnega neurja, ki je zajelo celotni najgosteje poseljeni severovzhod ZDA.

Tudi brez neurja iz ZDA poročajo o težavah pri distribuciji cepiva podjetij Pfizer in Biontech. Alabama in Kalifornija naj bi dobili skupaj 4000 neuporabnih doz cepiva, Iowi pa so odmerjeno količino zmanjšali za 30 odstotkov. Do konca tega tedna naj bi razdelili 2,9 milijona doz cepiva, minister za zdravstvo ZDA Alex Azar pa je dejal, da bodo prihodnji teden razdelili še dva milijona doz Pfizerjevega cepiva in 5,9 milijona doz cepiva podjetja Moderna, ki bo do konca tedna dobilo izredno avtorizacijo ameriške uprave za hrano in zdravila (FDA).



V petek se namerava javno cepiti podpredsednik ZDA Mike Pence, prihodnji teden pa bo enako storil tudi novoizvoljeni predsednik ZDA, 78-letni Joe Biden. Vodilni državni uradniki ZDA napovedujejo javna cepljenja, ker je med Američani še vedno precej nezaupanja v cepivo. Demokrati in republikanci v ameriškem kongresu pa so blizu dogovora o drugem stimulacijskem paketu v višini 900 milijard dolarjev, ki pa ne predvideva pomoči zveznim državam in lokalnim skupnostim, kar so zahtevali demokrati. Predvideno tudi ni varstvo podjetij pred tožbami, povezanimi z novim koronavirusom, kar so zahtevali republikanci. Predvidenih pa je med 600 do 700 dolarji pomoči vsakemu Američanu ter dodaten denar za brezposelne.

6.48 Še brez odločitve o tem, kako bomo preživeli praznike

Vlada je sinoči sklenila epidemijo covida-19, ki jo je razglasila 19. oktobra in enkrat že podaljšala, podaljšati še za 30 dni. Ni pa ministrska ekipa še odločila, kakšni ukrepi bodo veljali med prazniki. To naj bi storila v najkrajšem možnem času. Je pa vlada sklenila v osrednjeslovenski, gorenjski, obalno-kraški in goriški regiji omogočiti delovanje knjižnic, galerij in muzejev. Na področju vzgoje in izobraževanja je medtem podaljšala pouk na daljavo, pri protikoronskih ukrepih pa je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa podaljšala za šest mesecev, do konca junija 2021. Kljub nekaterim drugačnim prvotnim napovedim vlada ni odločala o predlogu sedmega protikoronskega zakona. Premier Janez Janša je ob tem v tvitu s prstom pokazal na predsednika Desusa Karla Erjavca. Očita mu neodgovorno ravnanje, ker da je s svojo odsotnostjo s sestanka koalicije pred vlado onemogočil usklajevanje o predlogu.



6.41 Vrh gospodarstva letos v znamenju koronske krize

Na letošnjem vrhu slovenskega gospodarstva, ki bo tokrat potekal virtualno, bodo vodilni v podjetjih pogledali v obdobje po koronski krizi in razmislili o priložnostih, ki jih je tudi v tem obdobju veliko. Zmagovalci tudi po krizi je rdeča nit letošnjega vrha slovenskega gospodarstva, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Uvodna nagovora bosta imela predsednik GZS Boštjan Gorjup in predvidoma premier Janez Janša. Kako lahko podjetja v časih izrednih izzivov uspešno premagujejo ovire, bo povedala motivacijska govorka Robyn Benincasa, svojo formulo uspeha bo predstavil tudi kolesar Tadej Pogačar. Ločeno se bodo prav tako virtualno in v organizaciji GZS družili predstavniki malega gospodarstva. Skupaj s predstavniki gospodarskega ministrstva, Slovenskega podjetniškega sklada in svetovalci za podjetništvo bodo pogledali, kako malo gospodarstvo posluje, kaj ga je v koronski krizi najbolj prizadelo, kako mu je na pomoč priskočila država in kakšni so obeti za čas po krizi. Predvsem pa naj bi povedali, katere ukrepe še potrebuje malo gospodarstvo, da bo zimo preživelo s čim manj poslovnimi ranami.