V nadaljevanju preberite: 

»Najboljša država je benevolentna tiranija, ublažena z občasnim atentatom.« Težko je reči, koliko je bil francoski razsvetljenec Voltaire v tem svojem stališču ciničen in koliko zgolj realističen. Na to njegovo misel sem se spomnila prejšnji konec tedna, ko je naboj oplazil uhelj bivšega predsednika Amerike, ki poskuša zdaj poskus atentata čim bolje unovčiti v predvolilni kampanji.

Omenjeni naboj me je spomnil na Tajvan pred dvajsetimi leti, ko se je takratni predsednik Chen Shui-bian med predvolilno kampanjo, ki jo je imel v mestu Tainan, podobno soočil z nabojem. Skupaj s podpredsednico Annette Lu je stal v odprtem terenskem vozilu, ko je naboj oplazil njegov trebuh in njeno koleno. In jima zagotovil zmago na volitvah, ki pred tem strelom še zdaleč ni bila pričakovana.

Podobnost je morda površna – kajti Trump je republikanec posebnega profila, medtem ko je Chen pripadal Demokratski napredni stranki (DPP), ki je bila na nasprotni strani od konservativnega Kvomintanga. So se pa podobno takoj razširile konspirativne teorije o tem, iz čigavega orožja je bil izstreljen naboj, kako je mogoče, da je zgolj oplazil tarčo, in ali je sploh šlo za poskus atentata ali za zrežirano dramo z očitnim motivom. V obeh primerih je Peking pohitel s pojasnilom, da nima nikakršne zveze s tem čudežnim nabojem. Že dan po streljanju v Pensilvaniji je kitajski predsednik Xi Jinping Trumpu poslal sporočilo, v katerem mu je zaželel čim hitrejše okrevanje, v kitajskih spletnih trgovinah pa se je v hipu pojavila majica s sliko bivšega in morda bodočega ameriškega predsednika z okrvavljenim obrazom in dvignjeno pestjo, pod katero piše: »Shooting makes me stronger!« (Streljanje me naredi močnejšega!)