V nadaljevanju preberite: 

»Nogomet je kot življenje – zahteva vztrajnost, samoodrekanje, naporno delo, požrtvovalnost, posvečenost in spoštovanje avtoritete.« To je nekoč davno dejal Vince Lombardi, legendarni trener iz sveta nogometa. Sicer resda ameriškega, ne tega našega, a se v teh dneh pogosto spomnim njegovih besed.

»Ko se enkrat naučiš vdati, ti to preide v navado,« je še dejal. In res, medtem ko gledam, kako se hrvaški nogometaši vdajajo, kot da jim je to v navadi, in opazujem slovensko reprezentanco, ki se ne vda vse do konca, se mi zdi, da je treba duha Lombardija oživiti pred vsako tekmo. Bil je moder trener.

Največji dogodek tega tedna je evropsko nogometno prvenstvo in najpogosteje omenjana beseda je – žoga. Popolno geometrijsko telo, ki hkrati simbolizira tako predvidljivost kot nepredvidljivost, ki se vrti in skače, sprejema udarce z nogo in se zabija v mreže, nato pa se mirno ustavi na zelenici, kot da se ni nič zgodilo. Zmagovalci kričijo v ekstazi, poraženci jočejo, ljubitelji igre pa čakajo, kdaj bo žoga znova poskočila, kdaj bo poletela, kdaj bo migetala med nogami, pobegnila v avt ali korner, kdaj bo ukanila igralca in ga zvabila v nedovoljeno zaledje (offside).