Nevarne napetosti na svetovnih naftnih poteh

Washington – V ozadju eksplozij na norveškem in japonskem tankerju v Omanskem zalivu je po neimenovanih ameriških vladnih virih, ki jih navajajo tukajšnji mediji, Iran. Domnevajo, da ju je zadel torpedo ali morska mina, posadke pa so pravočasno rešili. Veliko držav je že prej pozivalo k previdnosti v Omanskem zalivu in drugod na območju, saj so v minulih tednih zaznali več napadov na tankerje. Tako kot tedaj Iran tudi zdaj zavrača obtožbe.



Tretjina svetovne nafte potuje skozi Omanski zaliv, zato se mnogi bojijo še ene naftne krize. Večina zahodnih opazovalcev išče krivca v Iranu, podobni napadi maja na savdska tankerja in dve drugi ladji so svetovalca za nacionalno varnost ameriškega predsednika Johna Boltona navedli na obtožbe Teherana, poveljnik ameriških sil na Bližnjem vzhodu, general Frank McKenzie, pa je med nedavnim obiskom na območju posvaril pred »iminentno iransko grožnjo«. Po njegovem mnenju naj bi v Teheranu tako povečevali pritisk za ukinitev ameriških sankcij.



Zaradi sumov o »specifični iranski nevarnosti« je minuli mesec tudi državni sekretar Mike Pompeo namesto v Nemčijo odpotoval v Irak in ameriški viri so tedaj domnevali, da je Iran na komercialne ladje v Perzijskem zalivu namestil metalce raket. Alarm je trajal do zasidranja omenjenih ladij v domačem pristanišču, iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif pa je v intervjuju za ameriško televizijsko družbo ABC zagovarjal pravico do namestitve raket na svoje ladje, saj naj bi to bila obramba.
Teheranu se zdi sumljivo, da so se zadnji napadi zgodili prav v času obiska japonskega premiera Šinza Abeja. S prstom kažejo na ameriške povezave s sunitsko Savdsko Arabijo, s katero je šiitski perzijski režim skoraj v vojni. V Riadu nasprotno obtožujejo Iran podpore sovražnikom v Jemnu in tudi to sredo so zaznali raketne napade na letališče v prestolnici. Po savdskih poročilih je bilo ranjenih 26 ljudi.


 

Hamenei ne zaupa ZDA

Nove nevarnosti za prevoz nafte in drugih pomembnih surovin skozi Omanski zaliv grozijo s še večjimi napetostmi od tistih med sovražnima območnima režimoma. V spore na arabsko-perzijskem območju so vpletene tudi velesile, in to ne le ZDA na strani Savdske Arabije, z Iranom je povezana Rusija, pomembne interese ima tudi Kitajska. Ameriški predsednik Donald Trump je ponudil pogajanja, a jih je iranski vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenei zavrnil z argumentom, da ne zaupa ZDA. Po pogovorih z japonskim premierom, ki se ponuja za posrednika, je navedel slabe izkušnje z jedrskim sporazumom. Ponovil je, da njegova država noče jedrske bombe, a če bi jo hotela, je pri tem nič ne bi ustavilo.

Hamenei se je vprašal, zakaj bi se sploh pogajali z osebo, kot je Donald Trump, saj verjamejo, da si ameriški predsednik prizadeva za menjavo režima v njihovi državi. Iranski zunanji minister je namesto tega pozval k območnim pogajanjem, japonski premier pa opozoril na nevarnosti večjih konfliktov, ki lahko nastanejo iz takšnih incidentov.