Napihnjene obtožbe med Zagrebom in Sarajevom na plečih migrantov

V Bosni in Hercegovini so v minulih dneh identificirali pet ljudi iz Afganistana, ki so domnevno povezani s terorizmom. Nadzor na mejah so povečali tudi zato, da bi med njimi odkrili morebitne islamske skrajneže.

V tem kontekstu so bile nedavne trditve hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović o več tisoč skrajnežih, ki iz BiH grozijo celotni regiji, pretirane. Z rezervo je treba jemati tudi trditve ministra za varnost BiH Dragana Mektića, da so varnostne službe preprečile poskus hrvaških obveščevalcev, da bi pridobili pripadnike salafističnega gibanja v BiH in jih prepričali o skladiščenju orožja v islamskih verskih objektih.

Hrvaška obveščevalna služba (SOA) je zavrnila Mektićeve obtožbe. Iz predsedničinega urada so sporočili, da ne bodo komentirali njegovih zlonamernih, neutemeljenih in politikantskih konstruktov. Premier Andrej Plenković je označil obtožbe za »popolno neumnost«, tožilstvo BiH pa je odprlo preiskavo o Mektićevih navedbah. Za temeljito preiskavo se je zavzel tudi nekdanji hrvaški predsednik Ivo Josipović, ki je ocenil, da so odnosi med Zagrebom in Sarajevom na zelo nizki ravni.

Skrb za evropsko varnost

V bosanskem žepu na hrvaški meji je trenutno približno 4000 beguncev in migrantov, varnostne službe večinoma niso ugotovile njihove prave identitete in morebitnega kriminalnega ozadja. Ker bi se lahko morebitnemu migrantskemu valu pridružili poraženi poveljniki in borci Islamske države (IS), svet ministrov BiH, ki je povečal nadzor na 600 kilometrov dolgi meji s Črno goro in Srbijo, razmišlja tudi o napotitvi vojske na vzhodno mejo.

Predsedujoči sveta ministrov Denis Zvizdić je povedal, da jim bo pri strokovnem in tehničnem nadzoru meje pomagalo 150 madžarskih policistov, ki ne bodo oboroženi. V ozadju naj bi bila ocena Interpola in obveščevalnih služb evropskih držav, da se bodo z migranti poskusili prebiti na zahod poveljniki IS z lažno identiteto. Madžarska misija naj ne bi bila le pomoč BiH, temveč tudi preventivni ukrep za evropsko varnost.

Pretočnost vzhodnih meja

Po podatkih bosanskega ministrstva za varnost se je prek BiH lani prebil na Zahod le del od 26.000 beguncev in migrantov, v prvih dveh mesecih letos pa jih je vstopilo v državo najmanj 2260. Samo prek Črne gore jih vsak dan pride v BiH 100. Za nadzor nezakonitih prehodov meje s Srbijo in Črno goro bi v BiH potrebovali dodatnih 450 policistov.

V Črni gori naj bi kriminalnim tihotapskim združbam pomagala policija, ki si zaradi višjih ciljev zatiska oči pred nezakonitimi prehodi meje z BiH. Breme migrantov, ki prihajajo iz Albanije prek Kosova v Črno goro, prelagajo na ramena sosednje države. Migranti v BiH takoj zaprosijo obmejno policijo za azil, ki jim omogoči nemoten prihod do hrvaške meje.

Prvi veliki val migrantov je lani prišel v BiH iz Srbije. Ta je zaradi neučinkovitosti EU in zaprtih mej z Madžarsko in Hrvaško tako kot Črna gora odvrgla problem na tuje dvorišče. Da je to naveza med tihotapci in oblastmi, je povedala skupina 89 migrantov, ki jih je pred dnevi odkrila policija v Bijeljini. Po njihovih besedah so srbski policisti svetovali vodniku, kdaj naj s čolni prečkajo Drino, da se bodo izognili bosanski obmejni policiji. Na srbski strani meje policija ni posredovala že več mesecev, zaradi večje pretočnosti migrantskih poti pa si manejo roke tihotapci in lokalni prebivalci.