Afganistanke, žrtve zločina proti človečnosti

Pred bližajočo se drugo obletnico umika zahodnih sil iz Afganistana se vrstijo opozorila mednarodnih vladnih in nevladnih organizacij o vse slabšem položaju žensk in deklic v državi. O sistematičnem zatiranju njihovih pravic na področjih dela, izobraževanja, gibanja in zbiranja, ki se odvija pod talibskim režimom, se vse pogosteje govori kot o zločinu proti človečnosti, na katerega mednarodna skupnost mora najti ustrezen odgovor.

Humanitarni vakuum, ki je nastal po kaotičnem umiku ameriških in drugih zahodnih sil iz Afganistana in vnovičnem vzponu talibov na oblast, ne kaže znakov pojemanja. Dve tretjini oziroma 28 milijonov prebivalcev po oceni Human Rights Watch (HRW) danes potrebuje humanitarno pomoč, s čimer se država uvršča med najhujša krizna območja na svetu. Med vzroki za to, kot navajajo pri nevladni organizaciji, niso le desetletja vojne, množična brezposelnost in skrajni vremenski pojavi, ampak vse bolj tudi omejevanje pravic žensk in deklic, kar je mnoge od njih pognalo v revščino.

Ženske v Afganistanu že same po sebi težje dostopajo do hrane, zdravstvenih storitev in bivališča, toda nevladniki opozarjajo, da je »mizogina politika talibov« v zadnjih dveh letih privedla do popolnega nespoštovanja njihovih temeljnih pravic.

Korak dlje je ta teden napravil Gordon Brown, posebni odposlanec Združenih narodov za izobraževanje in nekdanji britanski premier, ki je ocenil, da se nad afganistanskimi ženskami odvija »zločin proti človečnosti«, ter pozval mednarodno kazensko sodišče v Haagu (ICC), naj začne pregon proti predstavnikom režima, odgovornim za sistematične kršitve pravic.

Najobsežnejša zloraba človekovih pravic

Brown je v intervjuju za BBC spomnil, da so bile Afganistanke med vladanjem talibov izključene iz izobraževalnega sistema, delovnih mest in javnega življenja. »Vse te prepovedi so oblika diskriminacije. To je verjetno najbolj gnusna, najbolj zlobna, najobsežnejša zloraba človekovih pravic, ki se danes dogaja na svetu,« je dejal laburist, ki je na čelu britanske vlade preživel tri od skupno dvajsetih let, kolikor je trajala vojna v Afganistanu.

K mednarodni preiskavi vojne, ki jo je talibski režim sprožil proti ženskam, so že maja letos pozvali tudi pri Amnesty International. Nevladna organizacija je v izčrpni pravni analizi, ki jo je pripravila skupaj z mednarodno komisijo pravnikov, ocenila, da bi lahko omejitve, uvedene po umiku zahodnih sil iz Afganistana, predstavljale preganjanje zaradi spola, ki je v rimskem statutu ICC opredeljeno kot zločin proti človečnosti. Organizaciji sta pozvali tožilstvo ICC, naj razširi svojo preiskavo vojnih zločinov v Afganistanu.

Tovrsten pregon bi lahko povečal pritisk na režim in ga prepričal k umiku spornih omejitev, meni Gordon Brown, ki je razočaran zaradi pomanjkanja mednarodnega pritiska na talibe.

Ti so doslej ignorirali tako rekoč vse pozive, naj spremenijo svoje uničujoče odločitve, tudi resolucijo varnostnega sveta ZN, ki je aprila letos soglasno obsodil naraščajoče omejitve, ki so jim izpostavljene afganistanske ženske in deklice.