
Neomejen dostop | že od 14,99€
Elon Musk ni zgolj (uradno drugi) najbogatejši človek na svetu, temveč tudi eden najvplivnejših osebnosti na globalni tehnološki in politični sceni. Kot investitor in strateški manipulator že desetletja usmerja tehnološki razvoj – a pogosto ne kot inovator, ampak kot prevzemnik in preoblikovalec tujih idej.
Njegov najnovejši boj za nadzor nad umetno inteligenco pri OpenAI razkriva več kot le poslovno rivalstvo – kaže na njegov neusmiljeni vzorec delovanja, v katerem se ekonomija, politika in osebni interesi neločljivo prepletajo.
Leta 2015 je Musk sodeloval pri ustanovitvi OpenAI kot neprofitnega projekta, namenjenega razvoju umetne inteligence za javno dobro. Podjetje je takrat zagovarjalo odprtost in transparentnost, pri čemer je OpenAI obljubljal, da bo vse svoje raziskave delil z drugimi znanstveniki in podjetji.
A vizija ni obstala dolgo. Ko so postale raziskave predrage in so za nadaljnji razvoj potrebovali več kapitala, je Musk poskušal vodilne v podjetju prepričati, da OpenAI postane profitno usmerjeno podjetje. Ponudil se je tudi kot pravi človek za vodenje podjetja. Ko mu to ni uspelo, se je umaknil.
Podjetje je leta 2019 spremenilo svojo strukturo ter ustanovilo profitno podružnico OpenAI LP.
Štiri leta pozneje je Microsoft vložil milijarde v podjetje, kar je Muska še bolj razjezilo – ne le zato, ker je podjetje prešlo pod vpliv enega največjih tehnoloških velikanov, ampak tudi zato, ker ga pri tem ni bilo zraven. Musk je svoj gnev razlil po socialnih omrežjih, kjer je OpenAI obtožil korporativnega pohlepa. V odgovor je začel razvijati svojo umetno inteligenco pod okriljem podjetja xAI, a to ni bil konec njegovega spopada z OpenAI.
Musk se je pet let pozneje počutil izdanega, češ da si je OpenAI premislil in vendarle postal profitno podjetje, zato je proti podjetju vložil tožbo, prav tako pa je tožil direktorja Sama Altmana in Microsoft, obtožujoč ju, da sta kršila prvotne dogovore in spremenili organizacijo v profitno podjetje.
Musk je ta mesec skupaj s skupino vlagateljev ponudil 97,4 milijarde dolarjev (91,65 milijarde evrov) za prevzem OpenAI, a je bila njegova ponudba zavrnjena. OpenAI je v uradni izjavi poudaril, da »podjetje ni naprodaj« in da Muskova ambicija ni v skladu z vrednotami organizacije.
Izvršni direktor podjetja Altman se je po tej napovedi oglasil na Muskovem omrežju x: »Ne, hvala, ampak če želiš, bomo twitter kupili za 9,74 milijarde dolarjev.« S tem je zbodel Muska, ki je twitter kupil za 44 milijard dolarjev, zdaj pa je vreden manj kot četrtino kupnine.
Musk je Altmanovo odločitev označil za »prevaro« in ga javno obtožil izdaje. Izvršni odbor podjetja je Muskov predlog zavrnil soglasno, brez enega samega glasu v podporo prodaji podjetja konzorciju z Muskom na čelu.
Ni se zgodilo prvič, da si je Musk želel prisvojiti zasluge za uspeh nekega podjetja. Avgusta lani je Musk trdil, da ga je Altman »izdal«, ko se je podjetje preoblikovalo v profitno organizacijo in začelo sodelovati z Microsoftom, potem ko je pomagal financirati in pridobiti znanstvenike za projekt.
Altman trdi, da je Musk menil, da bo OpenAI zaostal za konkurenti, kot je Google, zato je predlagal, da prevzame vodenje podjetja. Uprava je njegov predlog zavrnila, nato je Musk zapustil OpenAI.
Musk je sicer pogosto prikazan kot inovator, a realnost je drugačna – večino svojih podjetij ni ustanovil, temveč jih je prevzel ali financiral.
- Tesla: Podjetje sta leta 2003 ustanovila Martin Eberhard in Marc Tarpenning, Musk pa se je pridružil kot investitor leta 2004. Po pravnem sporu leta 2009 je pridobil naslov »soustanovitelja«, čeprav ni sodeloval pri razvoju prvih modelov.
- Spacex: Musk je podjetje ustanovil leta 2002, vendar je ključno tehnologijo, vključno z motorji falcon, razvil Tom Mueller in drugi inženirji. Musk deluje kot strateg in vizionar, ne kot inženir.
- Twitter/X: Leta 2022 je za 44 milijard dolarjev kupil twitter in ga preimenoval v x. Po prevzemu je odpustil večino zaposlenih, spremenil algoritme in povzročil padec vrednosti platforme, ki zdaj velja zgolj četrtino prvotne cene.
- PayPal: Njegovo podjetje X.com se je leta 2000 združilo s Confinityjem, ki je razvil paypal. Leta 2002 je eBay prevzel podjetje, Musk pa je zaslužil s prodajo svojih delnic.
Musk se predstavlja kot zagovornik odprtosti in pravičnosti, njegovi nasprotniki pa opozarjajo, da je njegov resnični cilj izključna kontrola nad prihodnostjo umetne inteligence, ki ga še kako potrebuje tudi za uresničitve na politični sceni.
Musk s svojim podjetjem xAI išče nove poti, da prevzame nadzor nad trgom. Vprašanje, ali gre pri njegovem sporu z OpenAI za upravičeno kritiko ali zgolj osebno vendetto, ostaja odprto. Po mnenju številnih finančnih analitikov je Musk z izhodom iz podjetja pozneje na ta račun izgubil. Toda nekaj je gotovo – umetna inteligenca je postala ključna bojna linija v boju za digitalno prevlado in Musk se ne namerava umakniti.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji