
Neomejen dostop | že od 14,99€
Argentinskemu predsedniku Javierju Mileiu, ki je pretekli teden po vzoru Donalda Trumpa napovedal izhod iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), grozi razrešitev zaradi oglaševanja sporne kriptovalute na omrežju x. Vrednost kriptovalute $Libra je po objavi strmo narasla, nato pa hitro padla in tako vlagalcem povzročila velike izgube.
Samooklicani anarhokapitalist je v petek na omrežju x zapisal: »Ta zasebni projekt bo pripomogel k rasti argentinskega gospodarstva,« objavi pa dodal spletno povezavo do kriptoprojekta $Libra. Vrednost kriptovalute je najprej narasla, le nekaj ur kasneje pa globoko padla. Milei je objavo nato izbrisal in jo nadomestil z izjavo, da sprva ni bil seznanjen s podrobnostmi projekta (namreč, da gre za spletno prevaro), in svojo podporo kriptoprojektu umaknil, piše Buenos Aires Herald.
Objavi so sledili številni odzivi z vseh strani, najostrejši so prišli iz opozicije, ki je predsednika obtožila nezakonitega promoviranja za lastno finančno korist.
Andrés Gil Dominguez, pravnik in strokovnjak za argentinsko ustavno pravo, je na omrežju x zapisal, da je Milei z oglaševanjem projekta $Libra kršil več točk tako kazenskega prava kot prava javne etike, ki temelji na argentinski ustavi. »Predsednik Milei je z objavo napeljal k nakupu doslej neobstoječe kriptovalute in jo povezal z gospodarsko rastjo. Objavi je dodal spletno povezavo (kamor vlagatelji nakažejo denar), saj kot nova valuta ni bila omenjena na nobenem seznamu. Brez predsednikove objave na omrežju x ne bi nihče na tak način investiral v projekt $Libra,« je v nedeljo na omrežje x zapisal Dominguez.
Glede na kazenski zakonik so javni uslužbenci, ki svoj položaj uporabljajo za finančno korist, lahko obsojeni na do šest let zaporne kazni, je poudaril v objavi in dodal, da se je Milei v preteklosti sestal z Julianom Pehom, soustanoviteljem podjetja KIP Protocol, ki je sponzoriralo projekt $Libra.
Član socialistične stranke Partido Socialista (PS) Esteban Paulón, ki je prvi naznanil, da bo zoper predsednika sprožil kazenski postopek, je dejal, da bo vložil tudi prošnjo za sprožitev postopka razrešitve predsednika, poroča Buenos Aires Herald.
Mileievo dejanje je obsodila tudi nekdanja argentinska predsednica Cristina Fernández de Kirchner, ki je na omrežju x zapisala, da je namenoma napihnil vrednost neznane kriptovalute, nato pa se izgovarjal, da s prevaro ni bil seznanjen, čeprav je samooklicani »ekonomski genij«.
Da bi pomirili politično nevihto, je vlada napovedala sestanek argentinske protikorupcijske organizacije, na katerem bodo odločili, ali je katerikoli član nacionalne vlade ravnal v nasprotju z zakonom, vključno s samim predsednikom, še poroča Buenos Aires Herald.
Milei je bil izvoljen na položaj predsednika novembra 2023. V kampanji je obljubil vrsto reform in ukrepov za zmanjšanje porabe in bojevanje proti hiperinflaciji, ki je decembra 2023 znašala 211 odstotkov. Po vzoru nekdanje britanske premierke Margaret Thatcher je po izvolitvi od vladnih služb zahteval, naj namesto denarnih transferjev za najrevnejše zmanjšajo izdatke za javna naročila, upravne stroške in plače. Najhujši udarec so prejeli upokojenci, Milei je namreč ugotovil, da je nadzor nad porabo za pokojnine ključen, saj je za starajoče se prebivalstvo porabljen velik delež proračuna.
Kljub rasti brezposelnosti in višanju stopnje revščine je Mileiu v zadnjem letu uspelo znižati inflacijo in povečati bruto domači proizvod. Največji napredek sta doživela agrikulturni in rudarski sektor, najbolj pa sta nazadovala proizvodna industrija in gradbeništvo. Argentina je najhujšo inflacijo doživela aprila 2024 s skoraj 300 odstotki, januarja 2025 pa je znašala 84,5 odstotka.
Trump je Argentinca v preteklosti oklical za svojega »najljubšega predsednika«, medtem ko je Elon Musk pohvalil Mileieve gospodarske ukrepe ter izrazil željo, da bi podobno ravnali tudi v Združenih državah Amerike, piše BBC.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji