Superinteligenca (ASI) trka na naša vrata, kaj nam prinaša?

Raziskovalci umetne inteligence (UI) so desetletja sanjali o superinteligenci (ASI), ki bo pomagala ljudem v vsem, ker bo radikalno pametnejša. Inteligenca programov pa je napredovala počasi, kot bi se zaletavali v nevidno steno. V zadnjih nekaj mesecih pa se je ta urok prelomil – sedaj najvidnejši raziskovalci, kot je Sam Altman iz OpenAI, napovedujejo ASI že čez nekaj let. Torej: v roku nekaj let se bo naše življenje radikalno izboljšalo.

Recimo, izboljšali bomo zdravljenje in upočasnili staranje, tako da bodo ljudje kmalu živeli nekaj deset, nato pa do nekaj sto let dlje in bolj zdravo. Avtonomni agenti, droni in roboti bodo za nas opravljali delo, človeštvo pa bo stopilo v novo obdobje – inteligentno ero.

Poglejmo samo povprečno življenjsko dobo. Pred 200 leti je bila dobrih 30 let, pred 100 leti dobrih 50, zdaj pa presega 70 let. Že samo z ekstrapolacijo naj bi ljudje čez 100 let v povprečju živeli okoli 90 let, a časovnica se je zdaj »ukrivila«. Povprečni 20-letni dvig življenjske dobe v zadnjih stoletjih lahko pričakujemo v roku 10–20 let, čez sto let pa nekaj sto let. Tako radikalne posledice bo imel preskok v ASI v zdravstvu – pravzaprav povsod.

Matjaž Gams, raziskovalec umetne inteligence na Institutu Jožef Stefan. FOTO: Jure Eržen/Delo

Čez nekaj let bodo na naših računalnikih in telefonih tekli programi, ki bodo neprimerno pametnejši od najpametnejših posameznikov – že zdaj imajo marsikje IQ 150. Izboljšave lahko delno predvidimo, delno pa so težko dojemljive. Ray Kurzweil, futurist in inovator pri Googlu, je že pred leti napovedal, da bomo s pomočjo nanotehnologije, UI in biomedicine postali pametnejši, bolj vitalni, fizično privlačnejši, bolj duhoviti in bolj poduhovljeni. Zunanjost, telo in možgane si bomo nadgrajevali sami – organsko, z nanoroboti in čipi.

Razvoj umetne inteligence sicer napreduje korak za korakom, a ima nekaj ključnih prelomnic. Pred dvema letoma so se pojavili veliki jezikovni modeli (LLM) tipa Chatgpt, v zadnjih mesecih pa modeli tipa deepseek R1 in deep research. Kitajski DeepSeek je dokazal, da je mogoče ustvariti vrhunsko UI z bistveno manjšimi stroški in brez potrebe po superračunalnikih.

S posebnim algoritmom, kjer učenec (nov model) sprašuje najboljšega učitelja (večji model) in se uči iz njegovih odgovorov, je DeepSeek dosegel izjemno zmogljivost za delček stroškov, ki so bili prej potrebni. S tem so prebili domnevno omejitev strojne opreme. Svetovni centri umetne inteligence namreč uporabljajo desettisoče grafičnih kartic in za svoje delo porabljajo energijo jedrske elektrarne. Učenec je po kakovosti dosegel učitelja za stotino cene, časa in velikosti.

Deep Research (OpenAI) in njegov predhodnik o3 sta dosegla nesluteno kakovost. Konec lanskega leta je o3 prvi na svetu rešil test splošne inteligence (AFI), enega od predpogojev za ASI. Pred pol leta so podobni sistemi reševali okoli 20 odstotkov nalog na testu, že o3 pa je presegel 90 odstotkov. Zdaj lahko Deep Research (dostopen v Pro licenci) vprašate karkoli, in čez nekaj deset sekund ali minut boste dobili odgovor, ki presega človeške zmožnosti. Ne glede na področje – medicino, finance, kompleksne analize ali raziskave – UI modeli rešujejo naloge z natančnostjo in hitrostjo, ki sta do nedavnega veljali za nemogoči.

Ta hip znamo ustvariti »umetne profesionalce«. Primer: vsem državljanom Slovenije je 24/7 na voljo zdravnik z imenom HomeDOCtor, ki vam v nekaj minutah svetuje na ravni odličnega zdravnika. Mnogi ga že uporabljajo, prejemamo številne pohvale, sistem je konkurenčen najboljšim svetovnim.

Žal Evropa in Slovenija zaostajata za vodilnima ZDA in Kitajsko – tako pri financiranju kot pri pogojih za razvoj umetne inteligence. Evropska in slovenska birokratizacija pogosto zavirata raziskave in inovacije, medtem ko imajo drugod po svetu odprte roke in svež kapital.

Kmalu bomo imeli "vojsko" agentov, ki bodo delali za nas – kot bi imeli na desetine zaposlenih pomočnikov. Foto Shutterstock

Slovenija ima sicer vrhunske raziskovalce in nekatere spodbudne projekte, a miselnost pogosto zamuja. Primer: prejšnje vodstvo ministrstva za digitalno preobrazbo se je javno zavzemalo proti obveznemu pouku računalništva, hkrati pa so računalniški krogi skušali v učne načrte vključiti klasično programiranje, namesto da bi se osredotočili na upravljanje UI. V skladiščih ležijo računalniki, v osnovno šolo pa smo namesto računalništva uvedli še en tuji jezik – čemu? Pri tem tako minister za znanost kot premier podpirata znanost in razvoj.

Medtem avtonomni agenti postajajo resničnost – podamo jim nalogo, oni pa jo samostojno izvedejo, na primer pri iskanju izdelkov, nadzoru jemanja zdravil in avtomatizaciji poslovnih procesov. Ti sistemi se obnašajo kot naši pomočniki, tajnice, asistenti. Kmalu pa bo za nas delala množica agentov, kot bi imeli zaposlenih veliko pomočnikov hkrati. Če zdaj s programi, kot je ChatGPT, dosežemo 20–50 odstotno izboljšavo, bomo kmalu dosegali nekaj stotodstotne izboljšave. To bo prineslo radikalne spremembe.

Ne bo pa manj dela za nas ljudi. Brez skrbi – le naredili bomo toliko več z manj napora, dvignili kakovost življenja in raven civilizacije ter živeli radikalno bolje. Vsakič, ko se je pojavila nova informacijsko-tehnološka rešitev, je bilo tako.

Eden ključnih razlogov, zakaj je ASI tako pomembna, je tudi globalna stagnacija in degradacija zahodne civilizacije. Evropa in Amerika sta stoletja vodili svetovni kulturni in tehnološki napredek, vendar v zadnjem obdobju opažamo nevarne trende: širjenje lažnih novic, pomanjkanje kritičnega mišljenja in celo upad odnosa do znanstvenih resnic. Kot da ljudje nismo dovolj pametni (ali pošteni), da bi civilizacijo dvignili še višje.

Poleg tega raziskave kažejo, da ima človeštvo pred seboj le še nekaj tisoč let, preden se bomo sami uničili – zaradi vojn, podnebnih sprememb ali drugih groženj. Elon Musk že dolgo zagovarja, da je edina rešitev za dolgoročno preživetje človeštva kolonizacija drugih planetov. Analize, opravljene z umetno inteligenco, potrjujejo, da je to eden redkih načinov, kako se lahko dolgoročno izognemo propadu.

Na pragu fantastične nove dobe stojimo na križišču, kjer se morata prepletati občudovanje in previdnost. Je tudi opomnik, da premislimo o smotru in mejah človeštva ter o izzivih, težavah in zaveznikih na tej poti.

***

Matjaž Gams, inženir elektrotehnike ter doktor računalništva in informatike, IJS.
 

Prispevek  je mnenje avtorja in ne izraža nujno tudi stališč uredništva.