Neomejen dostop | že od 9,99€
Izplutje ladje Open Arms s humanitarno pomočjo za prebivalce Gaze so zaradi tehničnih težav preložili, je v nedeljo poročal ciprski radio RIK. Ladja istoimenske španske humanitarne organizacije s približno 200 tonami pitne vode, hrane in zdravil na krovu naj bi iz ciprskega pristanišča Larnaka prvotno izplula v nedeljo zvečer.
Ladja Open Arms, ki je pravzaprav predelan vlačilec, naj bi do nerazkrite lokacije ob obali Gaze potrebovala dva do tri dni. Na cilju bo pomoč raztovorila ekipa ameriške humanitarne organizacije World Central Kitchen. Ta ima v Gazi 60 kuhinj, kamor naj bi razdeljevala hrano.
Ladja naj bi odplula v prihodnjih urah, je za ciprsko tiskovno agencijo CNA v nedeljo popoldne povedal tiskovni predstavnik ciprske vlade. Dodal je, da iz varnostnih razlogov točnega časa odhoda ne bodo objavili.
Ladja je bila pred tem v nedeljo podvržena varnostnemu pregledu izraelske strani.
Pobude za dostavo pomoči v Gazo tako iz zraka kot z morja so se okrepile v luči vse resnejših opozoril Združenih narodov in drugih organizacij, da je v palestinski enklavi lakota skoraj neizbežna, več otrok pa je že umrlo zaradi pomanjkanja hrane.
Po navedbah ZN pomoč iz zraka in po morju sicer ne more v celoti nadomestiti pomoči, ki dospe po kopnem, zato pozivajo Izrael, naj z odprtjem dodatnih poti in prehodov omogoči več dobav. Deležen je tudi obtožb, da ovira dostavo pomoči.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zavrnil izjave ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki je v soboto izrazil nasprotovanje izraelski ofenzivi na Rafo na skrajnem jugu Gaze in ocenil, da pristop Izraela do konflikta državi bolj škoduje, kot pomaga, je v nedeljo poročal portal Politico.
Kot je dejal Netanjahu, sam sicer ne ve, kaj točno je mislil predsednik ZDA, vendar če meni, da on vodi zasebno politiko proti željam večine Izraelcev in da to škodi interesom Izraela, potem se moti. »Stališča, ki jih zagovarjam, podpira velika večina Izraelcev, ki po 7. oktobru pravijo: 'Ne želimo palestinske države,'« je poudaril in zavrnil možnost rešitve dveh držav.
Po besedah izraelskega premiera je izraelska vojska doslej uničila tri četrtine bojnih bataljonov palestinskega islamističnega gibanja Hamas oziroma okoli 13.000 borcev. Ta številka je, kot je dejal, vključena v več kot 30.000 žrtev med Palestinci, čeprav ministrstvo za zdravje v Gazi trdi, da je toliko le ubitih civilistov in da so med njimi večinoma ženske in otroci.
Pri tem je Netanjahu napovedal, da se spopadi bližajo koncu in da ne bodo trajali več kot dva meseca. »Morda šest tednov, morda štiri,« je ocenil.
Zavrnil je tudi možnost prekinitve spopadov za muslimanski sveti mesec ramazan, ki se je začel v nedeljo. Kot je dejal, bi sicer sam »rad videl še eno izpustitev talcev«, a žal ne vidi preboja v pogajanjih. »Brez izpustitve ne bo prekinitve spopadov,« je zatrdil in ponovil, da se bo kopenska ofenziva na Rafo zagotovo zgodila.
Biden je v soboto za ameriško televizijo MSNBC med drugim dejal, da bi moral Netanjahu med vodenjem vojne proti Hamasu posvetiti več pozornosti nedolžnim življenjem. Več kot 30.000 mrtvih Palestincev od začetka izraelske ofenzive na Gazo je pri tem označil za nesprejemljivo dejstvo.
Izraelska policija je več sto Palestincem prepovedala vstop v kompleks mošeje al Aksa v vzhodnem Jeruzalemu za prvo molitev ob začetku muslimanskega svetega meseca ramazana, danes poročajo izraelski mediji. Izrael je sicer danes spričo pričakovanih napetosti ob ramazanu posvaril pred morebitnimi napadi in zatrdil, da so pripravljeni.
Izraelska policija je v nedeljo zvečer več sto mladim Palestincem preprečila dostop do Al Akse za nočno molitev, s katero so želeli obeležiti začetek postnega meseca ramazana, pri čemer so policisti med drugim uporabili palice, je poročal izraelski časnik Haaretz.
Na videoposnetkih, ki so zaokrožili po družbenih omrežjih, je videti policiste, kako potiskajo množico in ljudem preprečujejo dostop do Al Akse, tretjega najsvetejšega kraja za muslimane, ki ga Judje častijo kot Tempeljski grič.
Pristnosti posnetkov po poročanju nemške tiskovne agencije dpa za zdaj ni bilo mogoče neodvisno preveriti. Izraelski mediji so poročali o prerivanju in posamičnih spopadih v Jeruzalemu, pri čemer naj bi več mladim uspelo priti na Tempeljski grič.
Palestinska tiskovna agencija Wafa, ki se sklicuje na očividce, pa je danes poročala, da so izraelske sile ljudem onemogočile dostop do Al Akse in jih nekaj tudi aretirale.
Izraelska vlada je prejšnji teden napovedala, da bo muslimanom dovolila molitev med ramazanom, ob upoštevanju varnostnih razmer. Izrael med ramazanom pričakuje povečane napetosti na Zahodnem bregu in okoli svetih krajev v starem delu Jeruzalema, še zlasti spričo trajajoče vojne s palestinskim islamističnim gibanjem Hamas v Gazi.
Obrambni minister Joav Galant je danes dejal, da bodo oblasti med ramazanom spoštovale svobodo veroizpovedi pri Al Aksi in na drugih svetih krajih, a hkrati posvaril vse, ki bi skušali praznik spremeniti v »džihad«. Zatrdil je, da je Izrael pripravljen in naj ne delajo napak, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izrael med ramazanom običajno izda na tisoče posebnih dovoljenj Palestincem z zasedenega Zahodnega brega in Gaze, s katerimi jim omogoči dostop do Al Akse za molitve. V preteklih letih je bilo območje že večkrat prizorišče obračunov med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji