Neomejen dostop | že od 9,99€
Število smrtnih žrtev vojne med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas je preseglo 31.000, je danes sporočilo ministrstvo za zdravje na območju Gaze. Pred današnjim začetkom muslimanskega svetega meseca ramazana ni znakov, da bi kmalu lahko prišlo do prekinitve spopadov, humanitarna kriza v Gazi pa se medtem zaostruje.
Operacije, ki jih je Izrael začel po napadu Hamasa 7. oktobra lani, so v enklavi zahtevale 31.045 palestinskih življenj, od tega je bilo 85 ubitih v zadnjih 24 urah. Od izbruha konflikta je bilo po podatkih ministrstva ranjenih 72.654 ljudi, zaradi podhranjenosti in dehidracije pa je umrlo najmanj 23 otrok, navedbe povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Izraelska vojska je danes sporočila, da so njeni vojaki v soboto v osrednjem delu Gaze ubili 13 borcev Hamasa. Spopadi so se nadaljevali tudi v mestu Han Junis, kjer naj bi bilo v napadih ubitih 17 Hamasovih pripadnikov.
Po navedbah izraelske vojske je bilo v Gazi doslej ubitih 248 izraelskih vojakov in več kot 10.000 borcev gibanja Hamas.
V upanju na prekinitev ognja v Gazi se bo s sončnim zahodom danes začel deveti mesec muslimanskega koledarja, ramazan, ki bo trajal 30 dni.
Katar, Egipt in ZDA si že tedne prizadevajo, da bi Izrael in Hamas dosegla šesttedensko prekinitev ognja na območju Gaze, saj so med nadaljevanjem izraelskih vojaških operacij humanitarne razmere za skoraj dva milijona tamkajšnjih Palestincev vse bolj kritične zaradi pomanjkanja hrane, vode in zdravil. V času prekinitve ognja bi lahko prišlo tudi do izmenjave okoli 100 talcev, ki jih zadržuje Hamas, in palestinskih zapornikov v izraelskih zaporih.
Želja mednarodne skupnosti je sicer bila, da bi do prekinitve ognja prišlo še pred začetkom ramazana, vendar je še ni na vidiku, strani pa odgovornost za to pripisujeta druga drugi.
Po besedah tiskovnega predstavnika izraelske vojske Daniela Hagarija se Izrael med ramazanom pripravlja na vse možne scenarije.
Ameriški predsednik Joe Biden je v sobotnem intervjuju za televizijo MSNBC ponovil, da ima Izrael »pravico še naprej preganjati Hamas«. Hkrati pa je poudaril, da mora izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu več pozornosti nameniti nedolžnim smrtnim žrtvam. Po mnenju predsednika ZDA Netanjahujev pristop k vojni v tej fazi bolj škodi Izraelu, kot pa mu pomaga.
Iz vojaške baze v ameriški zvezni državi Virginija je v soboto izplula vojaška ladja z opremo, s katero naj bi ob obali območja Gaze postavili začasno pristanišče. Njegovo vzpostavitev je nedavno napovedal predsednik ZDA, da bi na ta načina v oblegano enklavo lažje odstavili nujno potrebno humanitarno pomoč prek morja.
Ladja General Frank S Besson je glede na davišnje sporočilo ameriške vojske v smeri proti Gazi izplula manj kot 36 ur po Bidnovi napovedi. Na njenem krovu je oprema, s katero bodo postavili začasen pomol za dostavo pomoči, je na omrežju X še navedlo centralno poveljstvo vojske.
Glede na navedbe Pentagona bi sicer postavitev pristanišča s pomočjo okoli 1000 vojakov, od katerih ne bo nihče stopil na kopno, lahko trajala do 60 dni. Humanitarne organizacije v Gazi svarijo, da tamkajšnji prebivalci ne morejo čakati tako dolgo.
Medtem pa ladja Open Arms istoimenske organizacije, naložena s približno 200 tonami hrane, še vedno čaka na dovoljenje za izplutje s Cipra, kjer varnostni pregled izvaja izraelska stran.
EU je sicer v petek napovedala, da se bo še ta konec tedna odprl pomorski koridor, prek katerega bi lahko pomoč priplula neposredno iz Cipra, države članice EU, ki je najbližje Gazi.
Zaenkrat ni povsem jasno, kako bo do izgradnje ameriškega pomola kakršnakoli pomoč prek morja tudi varno dostavljena na kopno. Gaza namreč nima delujočega pristanišča, njene okoliške vode pa so preplitke za velike ladje, pojasnjuje britanski BBC.
Glede na navedbe Open Arms ekipa ameriške humanitarne organizacije World Central Kitchen, ki je priskrbela pomoč, sama gradi poseben pomol, prek katerega bi sprejeli pomoč.
Pobude za dostavo pomoči v Gazo tako iz zraka kot prek morja so se okrepile zaradi vse resnejših opozoril Združenih narodov in drugih organizacij, da je v palestinski enklavi lakota skoraj neizbežna, več otrok pa naj bi že umrlo zaradi pomanjkanja hrane.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji