Kljub nasprotovanju največjih igralcev in sankcijam plinovodu na poti ne stoji nič več.
Galerija
Zaradi ameriških sankcij so ruska podjetja pri gradnji Severnega toka 2 zamenjala številne evropske družbe. Foto Reuters
V nadaljevanju preberite:
Konec avgusta naj bi zaživel eden najbolj kontroverznih energetskih projektov zadnjega časa – plinovod Severni tok 2, ki bo pod Baltikom povezal Rusijo in Nemčijo in pri tem zaobšel Ukrajino. Da je projekt geopolitično izjemno sporen, priča tudi dejstvo, da je ta tematika zasenčila vse druge ob obisku nemške kanclerke Angele Merkel pri ameriškem predsedniku Joeju Bidnu minuli četrtek v Washingtonu. Kljub vsem predsednikovim laskavim besedam na račun kanclerke osebno ni ostalo neopaženo, da nemška politika do Rusije v povezavi s tem projektom ZDA spravlja ob živce. Imajo v tej zgodbi prav Nemci, ki pravijo, da je plinovod nujen za stabilno dobavo zemeljskega plina v Evropo, ali pa Američani in Ukrajinci, ki menijo, da je energetski obvod Ukrajine dodatna nevarnost za ukrajinsko suverenost in stabilnost ter hkrati ogroža energetsko neodvisnost Evrope?
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji