Ko je nacija pred haaškim sodiščem

Na svetovni dan človekovih pravic, ki ga zaznamujemo 10. decembra, se bo v Haagu začelo sojenje Burmi zaradi velikega kršenja človekovih pravic in celo genocida nad manjšinsko etnično skupino Rohinga. Aung San Su Či bo osebno branila svojo državo. Vprašanje je, ali ji bo uspelo zavarovati lasten ugled.

Pred natanko 28 leti sta njena sinova Alexander in Kim odpotovala v Oslo, da sta v materinem imenu sprejela Nobelovo nagrado za mir, ki jo je dobila za nenasilen boj proti burmanski hunti. Aung San Su Či je bila takrat v hišnem priporu v Rangunu.
Ob obletnici tega dogodka bo sama stopila pred meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu, da bi obranila nekaj, česar se ne da obraniti. Tožba, ki jo je novembra vložila Gambija, opozarja na »genocidne namere« med izgonom več kot 740.000 pripadnikov ljudstva Rohinga, med katerim so se dogajali množični pomori in posilstva.

Aung San Su Či je v nedeljo pripotovala na Nizozemsko, in to v vlogi zunanje ministrice, kar je dolžnost, ki jo opravlja poleg osnovne funkcije državne svetovalke. Čeprav de facto velja za voditeljico burmanske države, ni mogla biti imenovana za predsednico, ker ustava ne dovoljuje, da bi to funkcijo opravljal posameznik, čigar najožji družinski člani so tuji državljani. Njena sinova sta – tako kot njen pokojni mož – državljana Velike Britanije.

Kompromis z vojaškimi veljaki

Odkar je leta 2011 njena Nacionalna liga za demokracijo objavila, da se bo znova registrirala kot politična stranka in sodelovala na parlamentarnih volitvah, je Aung San Su Či po tihem sklenila kompromis z vojaškimi veljaki. Ne glede na velikanski ugled, ki ga uživa med ljudmi, in družinsko dediščino (je hči generala Aung Sana, ki ga imajo Burmanci za očeta nacije) bi težko uresničila dolgoročne politične cilje, če za to ne bi imela privolitve generalov. To je eden od razlogov, da je izgubila moralno integriteto, saj ni ustavila pregonov pripadnikov ljudstva Rohinga, ki trajajo že dolgo. Niti z besedo ni obsodila pripadnikov državne vojske, ko so trpinčili, ubijali in posiljevali pripadnike nesrečnega ljudstva, katerih največji greh je, da so muslimani v večinsko budistični deželi.

Ko je zahodnoafriška država na ICJ vložila tožbo v imenu Organizacije islamske kooperacije, je Aung San Su Či domačo in svetovno javnost osupnila z objavo, da bo osebno odpotovala v Haag. Ni pojasnila, zakaj, analitiki pa menijo, da je ta njena odločitev povezana s parlamentarnimi volitvami, ki bodo novembra prihodnje leto.



Stranka združene solidarnosti razvoja (USDP), za katero stoji vojska, si je že ustvarila sloves edine rešiteljice nacije, in to je bil neuradni začetek njene predvolilne kampanje. Od trenutka, ko je Aung San Su Či objavila, da bo odpotovala v Haag, voditeljem te stranke ni treba več govoriti. Aung San Su Či je z generali sklenila nenapisan sporazum: ona bo branila njihove vojake pred obtožbami genocida, generali pa bodo privolili v ustavne reforme, ki so jih do zdaj zavračali.

Torej morda obstaja še en razlog za to, da je »dama« v Haagu. Kljub vsemu je hči Aung Sana in naslednica očetove državotvorne misije. Ko nacija stoji pred meddržavnim sodiščem, je njena naloga, da jo brani. Čeprav lahko zaradi tega izgubi še tisto trohico ugleda, ki ga je svojčas imela v svetu.