Kanček nove energije za Balkan

Bruselj – »Prihodnost Balkana je znotraj Evropske unije,« je bilo zapisano v izjavi prelomnega vrha EU-Zahodni Balkan v Solunu že davnega 21. junija 2003. Skoraj poldrugo desetletje pozneje evropska perspektiva regije, obkrožene s članicami EU, še vedno ni povsem nedvoumna.

Od napovedi predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja septembra lani, ko je naredil preobrat in se jasno zavzel za članstvo šestih balkanskih držav, je nastalo nekaj nove dinamike. Evropska komisija je nazadnje priporočila začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Makedonijo – o začetku pogajanj sicer odločajo države članice –, ker sta Srbija in posebno Črna gora že zmerno napredovali v pristopnem procesu, ostajata sivi lisi v regiji BiH in Kosovo.

Predsednik evropskega sveta Donald Tusk se bo ta teden na turneji po Balkanu sestal z vsemi tamkajšnjimi voditelji. EU za balkansko šesterico v Tuskovih očeh ni le največji investitor, največji donator in največji trgovinski parter, ampak tudi »najboljša obljuba za boljšo prihodnost prebivalcev«. Tusk bo v regiji pripravljal vrh EU in Zahodnega Balkana, ki ga bo 17. maja v Sofiji gostila predsedujoča svetu EU Bolgarija.
 

Evropski pogoji za balkanske države

Vrh v Sofiji je zamišljen kot nadaljevanje solunskega vrha. Po njem bosta širitveno politiko spodbujali še prihodnji dve predsedujoči, Avstrija in Romunija. Pred vrhom se pojavljajo klasični zapleti. Povedno je, da ima do sodelovanja Kosova skoraj več zadržkov Španija kot Srbija. Premiera Mariana Rajoya predvidoma ne bo na vrhu. Kosova še niso priznale Ciper, Grčija, Romunija in Slovaška, a vse štiri imajo do tega bolj pragmatično držo kot Madrid, ki ima pred očmi katalonsko vprašanje.

Evropski pogoj za članstvo Srbije v EU je pravno zavezujoči sporazum o normalizaciji odnosov s Kosovom, ki po bruseljskem tolmačenju pomeni takšno ali drugačno vrsto priznanja njegove neodvisnosti. Ob takšnih temeljnih težavah se mora celotna regija učinkoviteje lotiti reševanja dvostranskih težav, organiziranega kriminala, medijske svobode, korupcije, delovanja pravne države, krepitve sodelovanja znotraj regije ...
 

Geopolitična tveganja

Kljub pozitivnejšim tonom iz evropske komisije, ki je tradicionalno bolj naklonjena širitvi, in Junkcerjevim svarilom pred nevarnostjo ponovitve 90. let je med vodilnimi članicami še veliko zadržkov. Francoski predsednik Emmanuel Macron je med odmevnim nastopom prejšnji teden v evropskem parlamentu opozoril na geopolitična tveganja, saj bi države v regiji utegnile začeti drseti v smer Rusije in Turčije. Drugo tveganje je po Macronovem mnenju kolaps držav v regiji.

Kljub naklonjenosti širitvi se po njegovem mnenju ne bi smeli prenagliti in pred vstopom novink izvesti reformo EU. »Nočem Evrope, ki ima že z 28 ali kmalu 27 članicami težave z delovanjem, nato pa bi vključevala 30 ali 32 držav in imela enaka pravila,« je pojasnjeval. Če bi izpolnile vse pogoje, bi utegnile biti po bruseljskih napovedih balkanske kandidatke pripravljene na članstvo že leta 2025. To je bolj kot realističen cilj razumljeno kot spodbuda k reformam.

Z brexitom sicer odhaja iz EU Združeno kraljestvo, to je država, ki je vedno odločno zagovarjala širitveno politiko.