V izraelskem napadu domnevno ubitih deset družinskih članov vodje Hamasa

V izraelskem napadu na Gazo je bilo danes ubitih deset družinskih članov vodje palestinskega islamističnega gibanja Hamas Ismaila Hanije, je sporočila palestinska civilna zaščita. Izraelska vojska je medtem za mrtvega razglasila še enega od talcev, ki so jih borci gibanja zajeli med napadom na Izrael 7. oktobra.

Mnogi iz naše regije čutijo, da smo bili izdani

Izraelska vojska je po lastnih navedbah ponoči napadla borce Hamasa v begunskem taborišču Šati in drugih območjih na severu Gaze. Ti naj bi sodelovali v napadu na Izrael 7. oktobra, med katerim so borci gibanja ubili okoli 1200 ljudi in zajeli približno 250 talcev.

»V napadu je umrlo deset ljudi, več pa jih je bilo ranjenih, med njimi tudi Zahr Hanija, sestra vodje političnega biroja Hamasa Ismaila Hanije,« je povedal tiskovni predstavnik palestinske civilne zaščite.

Aprila so bili v izraelskem zračnem napadu na Gazo ubiti trije sinovi in štirje vnuki Hanije. Kot je takrat dejal prvi mož Hamasa, je bilo sicer od začetka vojne v enklavi ubitih že približno 60 njegovih sorodnikov.

Izraelska vojska je medtem za mrtvega razglasila še enega od nekaj manj kot 120 talcev, ki jih gibanje še vedno zadržuje v Gazi. Šlo naj bi za 39-letnega pripadnika izraelskih sil arabskega porekla Mohameda Al Atraša, ki je bil 7. oktobra ugrabljen iz kibuca Nahal Oz blizu Gaze, navaja časnik Times of Israel.

Ni sicer jasno, koliko talcev v ujetništvu je sploh še živih. Časnik Wall Street Journal je nedavno ob sklicevanju na posrednike v pogajanjih o prekinitvi ognja poročal, da jih je okoli 50. Ocena naj bi delno temeljila na izraelskih obveščevalnih podatkih.

Izraelski vojaki v Gazi. FOTO: Afp

Izraelsko sodišče odredilo služenje v vojski za ultraortodoksne nabornike

Izraelsko vrhovno sodišče je medtem danes odločilo, da morajo obvezen vojaški rok služiti tudi študenti ješive, judovske verske šole. Po mnenju sodišča namreč ne obstaja pravna podlaga, ki bi ultraortodoksnim vojaškim obveznikom omogočala, da se služenju izognejo, poročajo tuje tiskovne agencije.

»Izvršna oblast nima pristojnosti, da bi odredila, da se zakon o varnostnem služenju za študente ješive ne izvaja,« je v sodbi zapisal sodni senat, ki je odločitev sprejel soglasno. Dodal je, da oblasti brez ustrezne zakonodaje, ki bi omogočala izjeme, morajo ukrepati in zakon o obveznem služenju vojaškega roka uveljavljati.

V Gazi trenutno strada že okoli 200.000 otrok

Senat je odredil tudi ustavitev financiranja ješiv, katerih študenti bi se izogibali služenju vojaškega roka.

Odločitev predstavlja udarec za skrajno desno vlado premierja Benjamina Netanjahuja, katere del so tudi predstavniki ultraortodoksnih skupnosti. Izjeme pri obveznem služenju vojaškega roka so že desetletja vir političnih trenj v državi, današnja sodba pa je odziv na peticije številnih skupin civilne družbe, ki izjemam niso naklonjene.

Izraelski opozicijski politiki tako z leve kot desne strani političnega spektra pa so odločitev pozdravili. Nekateri med njimi namreč menijo, da izraelske izgube med vojno v Gazi izpostavljajo potrebo po povečanju števila vojakov, drugi pa, da je služenje državi dolžnost vsakega Izraelca.

»Na vrhuncu hude vojne je breme neenakomerne porazdelitve bremen večje kot kdaj koli prej in zahteva rešitev,« je v sodbi še zapisalo sodišče, po podatkih katerega se sodba nanaša na več kot 60.000 ultraortodoksnih Judov, primernih za vojaško služenje.

Da gre za moralno obveznost, pa je med drugim dejal minister Beni Ganc, ki je nedavno izstopil iz Netanjahujevega vojnega kabineta. V skladu z veljavno izraelsko zakonodajo morajo moški odslužiti tri leta vojaškega roka, ženske pa dve leti.