Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Avstrijski zakon o obveznem cepljenju v veljavo v prihodnjih dneh

V članku povzemamo relevantne podatke o obvladovanju bolezni covid-19.
Cepljenje v Avstriji bo obvezno. FOTO: Lukas Barth/Reuters
Cepljenje v Avstriji bo obvezno. FOTO: Lukas Barth/Reuters
V. U., M. B., STA
3. 2. 2022 | 08:10
3. 2. 2022 | 20:48
17:03

20.45 Avstrijski bundesrat podprl zakon o obveznem cepljenju

Avstrijski bundesrat je nocoj podprl zakon o obveznem cepljenju proti covidu-19. Kdaj natančno bo zakon začel veljati, še ni znano. S podporo v bundesratu je zakon sicer preskočil še zadnjo parlamentarno oviro. Manjkata še podpis predsednika države in uradna objava, da je v Avstriji cepljenje proti covidu-19 obvezno za vse, starejše od 18. leta.

V uradu avstrijskega predsednika so danes za avstrijsko tiskovno agencijo APA povedali, da bo predsednik države zakon o obveznem cepljenju proti covidu-19 pred podpisom skrbno preučil. Kdaj ga bo podpisal, tako še ni znano, pričakujejo pa, da naj bi zakon o obveznem cepljenju proti covidu-19 začel veljati v prihodnjih dneh.

19.45 Zdravstveni inšpektorat v dveh tednih izrekel za 46.900 evrov glob

Zdravstveni inšpektorat in inšpekcijski organi so od 17. do 30. januarja opravili skupno 13.795 nadzorov. Izrekli so sto prekrškovnih sankcij, 493 opozoril in 626 upravnih ukrepov, so sporočili po seji vlade. Izrečeni sta bili tudi dve odločbi o prepovedi dejavnosti. Skupna vrednost izrečenih glob je znašala 46.900 evrov.

Kot je zapisano v sporočilu po seji vlade, so še v teku inšpekcijski postopki v zvezi s cepljenjem otrok, mlajših od 12 let, s cepivom Moderne. Vlada je na današnji seji obravnavala tudi poročilo o ukrepih policije za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Od 18. do 31. januarja je prejela 55 prijav o kršitvah odloka. Izrekla je 60 opozoril ali ukazov po zakonu o nalogah in pooblastilih policije ali zakonu o nalezljivih boleznih in podala enajst predlogov pristojnemu prekrškovnemu organu.

Inšpektorji so zrekli sto prekrškovnih sankcij. FOTO: Leon Vidic/Delo
Inšpektorji so zrekli sto prekrškovnih sankcij. FOTO: Leon Vidic/Delo

17.50 Sedem dni se bodo vsakodnevno testirali in nosili zaščitno masko tipa FFP2

Vlada je na današnji seji določila, da zaposlenim v kritični infrastrukturi, policiji in obrambi kljub tveganemu stiku z okuženim s koronavirusom ne bo treba v karanteno. Ob tem se bodo morali sedem dni vsakodnevno hitro testirati na delovnem mestu in nositi zaščitno masko tipa FFP2.

V vladi so pojasnili, da v sektor kritične infrastrukture spadajo zaposleni v energetiki, prometu, prehrani, preskrbi s pitno vodo, zdravstvu, financah, sektorju varovanja okolja ter sektorju informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov. Že sedaj izjema velja za zaposlene v šolstvu, zdravstvu in socialnem varstvu.

Vlada je nekoliko spremenila tudi dve drugi izjemi od karantene. Po trenutno veljavnem odloku med izjeme od karantene spadajo osebe v primeru pozitivnega vzorca PCR-testa, ki ni starejši od 45 dni in ni mlajši od 10 dni. Omejitev starosti testa vsaj 10 dni po novem ne bo veljala več, prav tako bo za dokazovanje izjeme zadostoval hitri antigenski test. Omenjeni spremembi se bosta nanašali tudi na izjemo od karantene za polno cepljene prebolevnike.

V sektor kritične infrastrukture spadajo zaposleni v energetiki, prometu, prehrani, preskrbi s pitno vodo, zdravstvu, financah, sektorju varovanja okolja ter sektorju informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov. Že sedaj izjema velja za zaposlene v šolstvu, zdravstvu in socialnem varstvu. FOTO: Leon Vidic/Delo
V sektor kritične infrastrukture spadajo zaposleni v energetiki, prometu, prehrani, preskrbi s pitno vodo, zdravstvu, financah, sektorju varovanja okolja ter sektorju informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov. Že sedaj izjema velja za zaposlene v šolstvu, zdravstvu in socialnem varstvu. FOTO: Leon Vidic/Delo

17.00 Temno rdeča vsa Evropa

Na danes posodobljenem zemljevidu Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) so temno rdeče vse evropske države. S tem tednom so se sicer spremenila merila, na podlagi katerih pripravljajo epidemiološki zemljevid. Po novem namreč upoštevajo tudi delež cepljenih v posamezni regiji.

Slovenija je že vse od 23. septembra v celoti temno rdeča, kar pomeni najslabšo epidemiološko sliko z vidika pandemije covida-19. V tej kategoriji so odslej tudi vse ostale evropske države. V celoti sta temno rdeči tudi Poljska in Romunija, kjer so bile pred tednom dni posamezne regije označene le z rdečo barvo.

Zaradi vključitve deleža cepljenih v izračun, so odslej s temno rdečo barvo na zemljevidu ECDC označena območja, kjer 14-dnevna incidenca okužb z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev presega 300 (prej 500). Z rdečo barvo so označena območja, kjer je 14-dnevna incidenca med 100 in 300. Pred tem je morala biti ta med 200 in 500.

16.35 Iz karantene bo mogoče na volišča v rednem času

Državna volilna komisija (DVK) je odločila, da bodo volivci, ki bodo na dan prihajajočih državnozborskih volitev v karanteni zaradi tveganega stika, lahko volili na voliščih skupaj z ostalimi volivci. Rešitev za tiste, ki se bodo zaradi okužbe na ta dan ali tik pred tem znašli v izolaciji, pa bodo sprejeli najpozneje 25 dni pred volitvami.

DVK je na današnji seji pretresala možne rešitve za izvedbo prihajajočih volitvah v državni zbor, ki bodo 24. aprila. Za tiste, ki bodo v preventivni karanteni zaradi tveganega stika, so se odločili, da lahko kljub temu pridejo na volišče v rednem času dela volišč, torej predvidoma med 7. in 19. uro, a ob ob doslednem upoštevanju zaščitnih ukrepov. Zanje torej ne bodo podaljševali dela volišč.

Tisti, ki se bodo zaradi okužbe s koronavirusom znašli v izolaciji vsaj pet dni pred volitvami, bodo lahko, tako kot drugi, ki na volišča ne morejo, poslali vlogo za glasovanje po pošti. Svoj glas bodo tako morali oddati po pošti tudi, če bi vmes covid-19 že preboleli in bi si formalno lahko skrajšali izolacijo.

Največja neznanka pa ostajajo tisti, ki bodo za okužbo z novim koronavirusom izvedeli tik pred volitvami, torej manj kot pet dni prej in bodo zamudili rok za oddajo vloge za glasovanje po pošti. O teh se DVK danes še ni izrekla. Sprejeli pa so sklep, da bodo končno odločitev sprejeli najpozneje 25 dni pred volitvami.

16.00 V Nemčiji priporočajo drugi poživitveni odmerek

V Nemčiji je strokovna komisija za cepljenje (Stiko) danes sporočila, da priporoča drugi poživitveni odmerek cepiva proti covidu-19 za rizične skupine ljudi. Poleg tega je podprla cepljenje proti covidu-19 s cepivom proizvajalca Novavax za starejše od 18 let, ki je zasnovano na proteinih.

Po navedbah komisije je dodaten poživitveni odmerek potreben, potem ko so nedavni podatki pokazali, da zaščita pred trenutno razširjeno različico omikron oslabi v nekaj mesecih po prvem obnovitvenem cepljenju. Četrti odmerek cepiva na osnovi mRNK naj bi dobile vsi starejši od 70 let, osebe z oslabljenim imunskim sistemom nad pet let ter zaposleni v zdravstvenih in oskrbovalnih ustanovah, je še sporočila komisija.

Cepljenje. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Cepljenje. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

13.50 V Evropi po oceni WHO na vidiku konec pandemije

Evropa bi lahko po dveh letih pandemije covida-19 kmalu vstopila »v dolgo obdobje miru« zaradi visoke stopnje precepljenosti, prevladujoče blažje različice koronavirusa omikron in konca zime, je danes sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Direktor WHO za Evropo Hans Kluge je dejal, da gre za »premirje, ki bi nam lahko prineslo trajni mir«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Povedal je, da visoka raven imunosti prebivalstva zaradi cepiv in naravnih okužb v kombinaciji s spremembo letnega časa postavlja Evropo v boljši položaj, da prepreči kakršno koli ponovno naraščanje prenosa okužb, tudi ob pojavu še bolj virulentne različice od omikrona.

»Na nove različice, ki se bodo neizogibno pojavile, se je mogoče odzvati brez ponovne uvedbe vrste motečih ukrepov, ki smo jih potrebovali prej,« je dejal Kluge.

Direktor WHO za Evropo Hans Kluge je situacijo ocenil kot »premirje, ki bi nam lahko prineslo trajni mir«. FOTO: Johanna Geron/Reuters
Direktor WHO za Evropo Hans Kluge je situacijo ocenil kot »premirje, ki bi nam lahko prineslo trajni mir«. FOTO: Johanna Geron/Reuters

Poudaril je, da pandemije še ni konec, vendar »obstaja edinstvena priložnost, da prevzamemo nadzor nad prenosom«. To je sicer po njegovih besedah mogoče le, če bodo države nadaljevale kampanjo cepljenja in okrepile nadzor za odkrivanje novih različic.

Zdravstvene oblasti je tudi pozval, naj zaščitijo rizične skupine in spodbujajo ukrepe za individualno odgovornost, kot sta socialna distanca in nošenje mask.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bilo prejšnji teden v evropski regiji WHO, ki obsega 53 držav, potrjenih približno 12 milijonov novih primerov okužbe, kar je najvišja raven od začetka pandemije.

13.15 Bojana Beović: Število bolnikov na intenzivnih oddelkih se vendarle zmanjšuje

V Sloveniji se bližamo vrhu števila okužb z omikronom, meni infektologinja in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Ko ga bomo dosegli, bo sledil še vrh sprejema pacientov v bolnišnicah.

»V bolnišnicah v zadnjem času opažamo povečano število sprejemov. Zlasti v celoti, pri čemer se nekoliko povečuje tudi število tistih, ki so sprejeti zaradi hudega poteka same bolezni covid-19. Torej ne tistih, ki imajo okužbo, ker so danes tako pogoste, pri čemer pa bolnišnično zdravljenje potrebujejo iz drugih razlogov. Včasih je težko presoditi, ali gre za bolezensko stanje zaradi covida-19 ali pa je ta le pridružena bolezen, obstaja pa tudi, denimo, skupina bolnikov, pri katerih zaznajo moteno strjevanje krvi, za kar je znano, da je lahko povezano z okužbo s covidom-19. Miokardni srčni infarkt je, denimo, lahko vzročno povezan z okužbo s covidom-19.«

Po njenem mnenju je nekoliko težja ocena stanja na oddelkih za intenzivno terapijo, kjer se počasi zmanjšuje število tistih, ki so bili hospitalizirani še zaradi okužbe z različico delta. Počasi se jim pridružujejo tisti, ki so vsaj sočasno okuženi tudi z omikronom, dobro pa je, da se število bolnikov na intenzivnih oddelkih vendarle zmanjšuje. 

Bojana Beović. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Bojana Beović. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

V bolnišnicah je sicer vedno več cepljenih, saj gre za bolnike z blago obliko bolezni, ki so hospitalizirani zaradi drugih razlogov. Težjih potekov pri cepljenih je bistveno manj. Situacija je po mnenju Beovićeve do neke mere podobna kot pri vsakoletnih valovih gripe, kjer okužbe zaradi poslabšanja številnih kroničnih stanj bolnike privedejo v bolnišnice oziroma celo na intenzivne oddelke.

Glede izstopa zdravnikov iz plačnega sistema javnega sektorja je povedala, da ga Zdravniška zbornica Slovenije podpira. »To je pravzaprav korak k ohranjanju javnega zdravstva. Kar opažamo kot problem, je, kako zadržati zdravnike tistih specialnosti, ki so za državo izjemnega pomena. Na eni strani je to primarna, družinska medicina, na drugi pa tako imenovana težka, terciarna, tudi urgentna medicina, intenzivne terapije ali veliki kirurški posegi.«

12.41 Evropski klubi zaradi pandemije novega koronavirusa ob sedem milijard evrov

Evropski nogometni klubi so med pandemijo novega koronavirusa v sezonah 2019/20 in 2020/21 izgubili sedem milijard evrov prihodkov, je zapisala Evropska nogometna zveza (Uefa). V študiji je bilo zajetih več kot 700 ekip iz 54 evropskih držav, v letu 2020 je tako njihova izguba prihodkov znašala tri, lani pa štiri milijarde evrov.

Evropski nogometni klubi so največje finančne posledice utrpeli zaradi izpada prihodkov na račun prodanih vstopnic, ta je med pandemijo znašal kar 4,4 milijarde evrov. Izpad prihodkov od pokroviteljev je znašal 1,7 milijarde, zavoljo izgube trženja televizijskih pravic pa 900 milijonov evrov.

Kljub izpadu na prihodkovni strani so se plače nogometašev v povprečju dvignile za dva odstotka na letni ravni. Klubi so v povprečju kar 56 odstotkov svojega denarnega proračuna namenili pokrivanju plačila nogometašev, ta odstotek je bil v letu 2013, denimo, le 42-odstoten.

11.33 V Sloveniji umrlo še 19 obolelih s covidom-19

Po vladnih podatkih je v Sloveniji boj za življenje izgubilo še 19 obolelih s covidom-19. Na navadnih oddelkih slovenskih bolnišnic je sicer zaradi covida-19 hospitaliziranih 425 bolnikov, na intenzivnih pa 108.

10.39 Nova Zelandija bo postopoma znova odpira meje za turiste

Vlada Nove Zelandije je dve leti po zaprtju meja za zajezitev širjenja novega koronavirusa napovedala postopno omilitev strogih predpisov o vstopu v državo. Premierka Jacinda Ardern je danes sporočila, da bodo cepljeni turisti iz vseh držav lahko od oktobra znova potovali v to otoško državo.

Potniki iz držav, kot sta Avstralija in Velika Britanija, ki ne potrebujejo vizuma za Novo Zelandijo, bodo lahko v državo vstopili že z julijem. Še vedno sicer ni jasno, ali se bodo morali ob prihodu za nekaj dni izolirati. Po navedbah oblasti bo to odvisno od razvoja v povezavi s številom okužb z novim koronavirusom, zlasti v luči močno nalezljive različice omikron, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Od konca tega meseca se bodo tudi cepljeni Novozelandci, ki so v Avstraliji, lahko vrnili domov. Zanje bo veljala desetdnevna osamitev. Doslej je bila za prišleke obvezna karantena v za to določenih državnih objektih. Od sredine marca se bodo lahko v domovino vrnili še Novozelandci iz drugih delov države, obdobje izolacije pa se bo skrajšalo na sedem dni. Od aprila bodo vstop v državo dovolili strokovnjakom in 5000 mednarodnim študentom, še poroča DPA.

FOTO: Voranc Vogel/Delo
FOTO: Voranc Vogel/Delo

9.34  Včeraj v državi še 16.654 okužb z novim koronavirusom

Včeraj so v Sloveniji potrdili 16.654 okužb z novim koronavirusom, je objavljeno na portalu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Opravili so 8702 testa po metodi PCR in 120.515 hitrih antigenskih.

Po oceni NIJZ je v državi 193.086 aktivih primerov okužb, 14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev znaša 9161, tedensko povprečje pa 15.111. Število aktivnih okužb se je včeraj v primerjavi z dnem prej zvišalo za 6549, sedemdnevno povprečje je višje za 374, 14-dnevna incidenca pa je višja za 310.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ cepljenih 1.261.366 ljudi, polno cepljenih pa je 1.211.665 oseb.  Med starejšimi od 18 let je s prvim odmerkom cepljenih 70 odstotkov prebivalstva, z vsemi odmerki pa 68 odstotkov. S prvim odmerkom je cepljenih 80 odstotkov starejših od 50 let, z vsemi pa 78 odstotkov. Poživitveni odmerek je po aktualnih podatkih prejelo 596.574 ljudi.

7.11  V Italiji začeli postopno sproščanje ukrepov

Italija je začela sproščati ukrepe, ki so jih sprejeli za zajezitev okužb z novim koronavirusom. Vlada je v sredo sklenila, da za tujce za vstop v hotele in restavracije ne bo več nujno potrdilo o cepljenju ali prebolelosti, temveč bodo lahko predložili tudi potrdilo o negativnem testu na novi koronavirus.

Novo pravilo naj bi predvsem olajšalo prihod turistov in poslovnih potnikov, ki niso bili cepljeni s cepivom, odobrenim v EU. Gre večinoma za potnike iz Rusije in Kitajske. Turistična industrija je namreč opozarjala, da so ti potniki lahko prišli v državo, niso pa mogli v hotel, saj je bilo za tja potrebno potrdilo o cepljenju s cepivom, priznanim v EU.

Vlada premiera Maria Draghija je tudi sklenila, da bodo v šolah k pouku na daljavo prešli šele, ko bo v razredu več kot pet otrok pozitivnih na novi koronavirus. Doslej so imeli pouk na daljavo že v primeru dveh okuženih. Cepljeni otroci so iz ukrepa izvzeti in se ne bodo v nobenem primeru šolali na daljavo.

Vlada je tudi napovedala, da bo veljavnost covidnega potrdila za tiste, ki so bili cepljeni s poživitvenim odmerkom, neomejena.

6.53  Ameriška vojska bo začela odpuščati vojake, ki se nočejo cepiti proti covidu-19

V ameriški vojski bodo začeli odpuščati vojake, ki še vedno zavračajo cepljenje proti covidu-19 brez upravičenega razloga. Takšen ukaz je v sredo izdala poveljnica ameriške kopenske vojske Christine Wormuth. Zaradi ukrepa utegne biti ob službo 3300 vojakov. Drugi rodovi ameriških oboroženih sil, kot so mornarica, marinci in zračne sile, so že začeli odpuščanja. Odpustili so že 650 mornarjev, marincev in pripadnikov zračnih sil.

Doslej se je proti covidu-19 z najmanj z enim odmerkom cepilo 97 odstotkov pripadnikov kopenske vojske, več kot 3000 pa jih je zaprosilo za izjemo iz zdravstvenih ali verskih razlogov. Okrog 3000 jih je trenutno v disciplinskem postopku.

»Pripravljenost kopenske vojske je odvisna od vojakov, ki so pripravljeni za urjenje, namestitev in boj. Necepljeni vojaki ogrožajo sile in pripravljenost. Začeli bomo odpuščati vse tiste, ki zavračajo cepljenje in niso več v postopku odločanja o izjemah,« je sporočila Wormuthova.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine