Kmalu konec pandemije covida-19?

Trenutno se človeštvo spopada z ogromnim valom (cunamijem) okužb z omikronsko različico sars-cov-2. Sredi januarja 2022 je bilo dnevno 125 milijonov okužb, kar je desetkrat več od vrhunca vala z delto aprila lani.

Omikronski val je dosegel že vse celine in večino držav, druge, kot so nekatere države Vzhodne Evrope, Severne Afrike, JV Azije in Oceanije, pa so zdaj na vrsti. V obdobju med koncem novembra 2021 in koncem marca 2022 bo okužena približno polovica prebivalstva sveta.

Pri različicah pred obdobjem omikrona je bilo približno 40 odstotkov brezsimptomnih okužb, pri različici omikron pa je ta delež precej večji, morda celo od 80 do 90 odstotkov. V večini držav se je hospitalizacija zaradi hudih oblik covida-19 zmanjšala za približno 50 odstotkov. Delež oseb, ki potrebuje zdravljenje v enoti intenzivnega zdravljenja zaradi mehanskega predihavanja, se je v Kanadi in Južni Afriki zmanjšal za 80 do 90 odstotkov. Za enak odstotek se je zmanjšala tudi smrtnost.

Kljub manj nevarnim oblikam bolezni se zaradi množičnih okužb z različico omikron število hospitalizacij povečuje, predvsem na račun bolnikov z necovidnimi osnovnimi boleznimi, ki so okuženi tudi z okužbo sars-cov. Posledično nastajajo veliki logistični problemi pri organizaciji bolnišničnega dela ter velike težave pri preprečevanju in obvladovanju bolnišničnih prenosov okužbe.

»Rdeče cone« nastajajo na vseh bolnišničnih oddelkih. Zaradi pogostih okužb med zdravstvenimi delavci nastajajo kadrovski primanjkljaji, ki otežujejo organizacijo dela in težave bodo trajale še nekaj tednov. Pred omikronskim valom jo bodo najbolje odnesle države z dobro precepljenostjo s tremi odmerki cepiva. Za druge je temeljna preventiva, ki bo sicer imela omejen vpliv na širjenje omikronskega vala, lahko pa posameznike in kolektive zaščiti pred okužbo. Pričakovati je, da bo v večini držav omikronski vrh dosežen sredi februarja.

Kakšni so obeti za prihodnost?

Po eni strani je zelo pomembna precepljenost prebivalcev (posebno pomemben je tretji odmerek), delež oseb, ki so covid-19 prebolele po naravni okužbi in hibridna imunost po prebolelosti in cepljenju (oziroma obratno), po drugi strani pa vemo, da začne imunost po določenem času postopno izzvenevati.

V predomikronskem obdobju, ko je bila aktualna različica delta, se je imunost glede tveganja za ponovno okužbo začela precej zmanjševati tri mesece po cepljenju s cepivi mRNK (po vektorskih cepivih še prej), po šestih mesecih pa so se zmanjšale tudi obrambne sposobnosti glede tveganja za hospitalizacijo in hujši potek bolezni. Preboleli so bili bolje zaščiteni pred ponovno okužbo, zaradi katere bi bila nujna hospitalizacija.

Med delta valom smo imeli hospitalizirane predvsem necepljene osebe, približno tretjina je bila cepljena (večina z dvema odmerkoma), redko pa so bile hospitalizirane osebe, ki so prebolele covid-19 (tudi če so ga prebolele v prvem valu, to je spomladi leta 2020). Pri omikronski različici je nekoliko drugače, ker ta virus lahko okuži tako cepljene (cepljeni z dvema odmerkoma so zaščiteni v približno 30 odstotkih; cepljeni s tremi odmerki pa v približno 70 odstotkih) kot osebe, ki so prebolele covid-19 po naravni poti in so se prekužile s prejšnjimi pandemičnimi različicami (wuhansko, alfa, delto).

Prebolevniki so okoli 45 odstotkov zaščiteni pred okužbo z omikronom. Vedno pa je pri teh ocenah pomembno obdobje od cepljenosti oziroma prebolelosti. Daljše je, slabša je imunost. Dejstvo pa je, da se pri teh skupinah (cepljeni, preboleli in kombinacija) redkeje pojavi covidna pljučnica in potreba za hospitalizacijo v primerjavi s »covidno naivnimi« osebami (necepljeni in nepreboleli).

FOTO: Christof Stache/AFP

Kakšen je »smrtni davek« omikrona?

Opazovalno obdobje omikronskega vala je za zdaj še kratko, vendar kaže, da je »smrtni davek« različice omikron do starosti 50 let podoben hujši sezoni gripe na severni polobli, od starosti 60 let pa je smrtnost zaradi različice omikron dvakrat večja kot smrtnost zaradi gripe. Pri prejšnjih različicah je bila po podatkih Ameriškega centra za nadzor in preventivo bolezni (CDC) smrtnost zaradi covida-19 v tej skupini kar 14-krat večja od smrtnosti zaradi gripe.

A tudi opisano smrtnost zaradi različice omikron lahko pomembno zmanjšamo s cepljenjem. Dva odmerka cepiva jo zmanjšata za dvakrat (na raven gripe), poživitveni odmerek pa za sedemkrat. Opisani podatki seveda postavljajo vprašanje, kdaj »sestopiti« iz sedanjih protipandemijskih ukrepov na dolgoročno in družbeno nemotečo »higiensko raven«, ki bo v bodoče naša, nekoliko spremenjena realnost. Zmanjševanja ukrepov je realno pričakovati konec februarja in na začetku marca, če nas seveda nepredvidljivi sars-cov-2 spet ne bo presenetil.

Po omikronskemu valu se bo covid-19 s spremenjenimi različicami gotovo vračal, a verjetno ne več kot pandemični val in cunami, pač pa kot sezonska plima in oseka, ki se jih bomo navadili in jim nekoliko prilagodili življenjsko rutino. Pojavljal se bo v zimskih mesecih, nove različice bodo lahko tudi nevarnejše (patogene/virulentne), pričakujemo, da bodo geografsko bolj omejene, ker ne bodo tako ekstremno kužne.

Populacijska imunost (cepljeni, preboleli in kombinacije) in nova cepiva, ki bodo prilagojena novim različicam, bodo ščitili tako posameznika kot družbo. Za posameznika bodo zelo pomembna tudi protivirusna zdravila, ki prihajajo. Pomemben je dostop do teh zdravil, ki je v prvem obdobju namenjen predvsem ranljivim osebam, pozneje pa bodo indikacije širše in bodo zdravila dostopnejša večini obolelim.

FOTO: Črt Piksi/Delo

Tablete se »ne vzamejo same«

Zdaj ranljive osebe (starejši; osebe s komorbidnostmi, imunskimi motnjami ali čezmerno telesno težo) delno ščiti cepljenje (težave so predvsem pri osebah z imunskimi motnjami) ter predvsem osebna temeljna zaščita, ko bomo imeli učinkovita in dostopna oralna zdravila, bo to pomemben kakovostni preskok pri preprečevanju in obvladovanju hujših oblik bolezni pri posamezniku. Na pandemijo pa, vsaj na začetku, pomembnega vpliva ne bodo imela.

V raziskavah je že druga generacija protivirusnih zdravil. Morda bo, zaradi preprečevanja razvoja odpornosti, nujna kombinacija zdravil, ki bodo delovala na različna mesta življenjskega kroga virusa. Pri protivirusnih zdravilih pa je treba vedeti, da se tablete »ne vzamejo same«. Treba jih je vzeti, in to zelo zgodaj, najbolje takoj ob pojavu bolezenskih simptomov in znakov (angl. hit early, hit hard). Po nekaj dneh (več kot 5 dni) še tako dobra zdravila niso učinkovita.

Pandemija je zdaj v tranziciji. Zavedati se moramo, da imamo še premalo podatkov o različici omikron in moramo zato biti previdni pri napovedih. Nujno je rigorozno spremljanje in nadzorovanje morebitnih novih različic, morda smrtonosnejših. Še vedno je prioriteta ščitenja ranljivih oseb.

Pospešiti je treba globalno precepljenost. V vsaki državi so potrebni tudi široki pogovori in razprave o pravičnejši viziji za družbo v obdobju pandemije in po njej. In v tej razpravi mora imeti glas vsak, saj ne bo šlo več toliko za spopadanje z novo boleznijo, ampak z dolgoročnim urejanjem življenja za vse, ki živimo na tem planetu.

***

Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana. Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo. Prispevek je mnenje avtorjev in ne izraža nujno stališča uredništva.