Vedno več šestletnikov ostaja v vrtcu ali doma

Osnovne šole po državi so začele z vpisi otrok v prvi razred. Nekatere šole so se zaradi velikega števila okuženih odločile za vpise po pošti, ministrstvo za izobraževanje ob upoštevanju pogoja PCT dovoljuje tudi vpis v živo. Ta je lahko prvi stik s šolo, vedno več staršev pa vpis odloži še za eno leto. Naši sogovorniki se strinjajo, da je vstop v šolo lahko kar velik šok, saj prvi razred ni več to, kar je bil, ko so zasnovali devetletko.

V šolskem letu 2011/2012 je bilo otrok z odloženim vpisom 918 ali 5,1 odstotka vseh vpisanih. V tem šolskem letu je 11,6 odstotka šestletnikov ostalo v vrtcu. Še več jih je ostalo v vrtcu v minulem šolskem letu, je pa v tem šolskem letu skokovito poraslo število otrok, ki se šolajo na domu. Kot so odgovorili iz ministrstva za izobraževanje, o odložitvi odloči ravnatelj na podlagi obrazloženega mnenja strokovne komisije, ki jo sestavljajo zdravnik, svetovalni delavec, vzgojitelj oziroma učitelj.

vpis prvošolci

Starši kot razlog za odlog šolanja največkrat »navajajo bojazen, da otrok ne bo kos zahtevam šole, in zagotovitev dodatnega leta brezskrbnega otroštva,« razlagajo v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije. Starši ugotavljajo, »da je prvi razred precej daleč od mehkega prehoda iz vrtca v šolo. Spomnimo, da je bil pri vpeljavi devetletke prvi razred mišljen kot nadomestek male šole v času osemletke. Zahtevnost vsebin se iz višjih razredov seli v nižje. To se pokaže na terenu, ko še ne šestletniki ne sledijo učnemu procesu in zahtevam šole. Temu dejstvu pritrjujejo odzivi učiteljev prvih razredov, ki bi za svoje otroke uporabili možnost odložitve vpisa v prvi razred.«

Zreli …

Predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan pravi, da je večina otrok pripravljenih za vstop v šolo. Odlog šolanja za šolo ni nobena težava, je dodal: »Če otrok letos ni prišel v šolo, bo pač drugo leto. Sicer pa strokovna javnost praktično po vsem svetu meni, da je šest let primerna starost za všolanje otroka.«

Več kot desetina otrok ostane eno leto dlje v vrtcu

V vrtcih odlog šolanja pomeni več težav, saj se razpoložljiva mesta s tem ne sproščajo in tako lahko sprejmejo manj novincev, razlaga predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj. Dodala je, da so otroci večinoma zreli in pripravljeni na vstop v šolo, a da bi v šolah moralo biti več fleksibilnosti: »Vsi opažamo, da ni mehkega prehoda iz vrtca v šolo in bi bilo treba narediti prilagoditve. V vrtcu so otroci veliko časa po kotičkih, se učijo v naravi, veliko se gibljejo. Ko otrok naenkrat ves dan sedi, lahko ima težave s pozornostjo. Velika škoda je tudi, da se iz šol umikajo vzgojiteljice. Vzgojitelja bi morali podpirati, da ostane vzgojitelj. Smiselno bi bilo, da bi krožil med vrtcem in šolo, da se ne bi 'pošolal'.«

… in nezreli

Da so spremembe nujne, meni tudi svetovalna delavka v ilirskobistriški osnovni šoli Darinka Dekleva: »Prvotna devetletka je bila dobro zasnovana. V njej je bil prostor za igro, imeli smo kotičke z igračami. Težave smo začeli zaznavati z opismenjevanjem šestletnikov pred desetimi leti.« Dodala je, da učiteljice pri otrocih zaznavajo vse več govornih težav, manj fizične kondicije, težave pri oblačenju, obuvanju, kako si obrisati nos, ošiliti barvice, rezati s škarjicami po ravni črti: »Posebna težava je počakati na vrsto, ne skakati v besedo odraslim, poskrbeti za svoje stvari. Opažamo manjšo psihofizično in socialno zrelost oziroma pripravljenost otrok za šolo. Učiteljice menijo, da bi bilo prav, da uvedemo ponovno program prvotne devetletke, ki je opismenjevanje začela izvajati v drugem razredu.«

Šolanje na domu naj bo izjema, ne pravilo

Dodala je, da strahove staršev razume: »Preveč otrok je slabo opremljenih s spretnostmi: ker res ne zmorejo ali ker niso naučeni. Vloge za odlog šolanja moramo obravnavati resno in s strokovno utemeljitvijo. Menim, da če smo v dilemi in se ne moremo odločiti, je manjša škoda, če otrokom odložimo šolanje, kot da nezrelega otroka všolamo.«