Italija namenila milijardo za migrantske centre v Albaniji, zdaj tam živijo psi

Oktobra letos je Italija udejanjila ambiciozen načrt za obdelavo prošenj za azil v Albaniji, s čimer je želela vzpostaviti nov model upravljanja migracij. Po dogovoru naj bi vsak mesec do 3000 ljudi, prestreženih v italijanskih vodah, obravnavali zunaj italijanskih meja.

Vendar je projekt že po dveh mesecih postal tarča ostrih kritik zaradi pravnih težav, operativnih neuspehov in velikih stroškov.

Italijanska vlada pod vodstvom premierke Giorgie Meloni je migrantske centre v Albaniji predstavila kot prelomno rešitev za obvladovanje migracij. Evropska komisija je projekt označila za možen model reševanja migracijskih izzivov v EU. Kljub temu je načrt hitro naletel na težave.

Ključna je bila odločitev Sodišča Evropske unije, ki je razsodilo, da Albanija kot nečlanica EU ne more biti razglašena za »varno državo« za migrante, razen če celotno ozemlje izpolnjuje stroge varnostne standarde. Italijanska sodišča so to razsodbo potrdila, kar je projekt postavilo na majava tla.

Prazni objekti in nenamenska uporaba

Kljub visokoletečim obljubam so objekti v Albaniji ostali večinoma prazni. V Albanijo je bilo napotenih le 24 prosilcev za azil, pri čemer je pet oseb ostalo manj kot 12 ur, ostali pa so centre zapustili v 48 urah.

Matteo Renzi: »Zakaj puščati zaposlene v varnostnih službah na dopustu v Albaniji, medtem ko jih potrebujemo v naših mestih?« FOTO: Alberto Lingria/Reuters

Do novembra se je približno 50 italijanskih policistov in številnih socialnih delavcev vrnilo domov. Ostali so le objekti, ki pa so dobili povsem drugačno vlogo.

Eden od centrov za pridržanje v Gjadërju, namenjen migrantom, je postal zavetišče za potepuške pse. Po poročanju britanskega Guardiana je 15 zaporniških stražarjev, dodeljenih tem objektom, posvojilo pse. Nudijo jim hrano, medicinsko oskrbo in varno okolje.

Podobno so italijanski policisti v Shëngjinu, ki so bili dodeljeni migrantskemu centru, razkrili albanskim novinarjem pod krinko, da večino časa preživijo v hotelskem bazenu, savni in ob brezplačnih obrokih, ki jih plačuje italijanska vlada.

»Prišli smo sem na delo kot varnostniki v migrantskem centru [...], vendar migrantov v objektih ni. Premeščeni so bili v Italijo. Tukaj smo samo mi. Plačujejo nam, da smo kot turisti: zajtrk, večerja, savna, vse brezplačno. Vse to plača italijanska vlada,« albanske novinarje povzema britanski Guardian.

Giorgia Meloni z madžarskim predsednikom vlade Viktorjem Orbánom in albanskim predsednikom vlade Edijem Ramo. FOTO: John Thys/AFP

Projekt, ocenjen na eno milijardo evrov v petih letih, je opozicija označila za »finančno katastrofo«, zlasti glede na trenutne proračunske omejitve Italije. Prevoz osmih migrantov v Albanijo z italijansko vojaško ladjo je stal več kot 250.000 evrov. To je več kot 31.000 evrov na osebo.

Kritiki, vključno z Matteom Renzijem, voditeljem opozicijske stranke Italia Viva, so projekt ostro obsodili. Renzi je dogovor opisal kot »eno največjih fars v zgodovini Italije« in ironično dodal, da se objekti namesto migrantom zdaj namenjajo psom.

Prav tako je opozoril na to, da v Italiji primanjkuje policistov: »Zakaj puščati zaposlene v varnostnih službah na dopustu v Albaniji, medtem ko jih potrebujemo v naših mestih?« Predlagal je, da bi centre uporabili za nastanitev albanskih zapornikov v Italiji. 

Ta neuspeh je ponovno odprl razprave o zakonitosti in moralnosti prenosa obdelave prošenj za azil v nečlanice EU. Številne nevladne organizacije, akademiki in pravni strokovnjaki so že pred podpisom dogovora izrazili resne pomisleke. Od leta 1993 so bili podobni predlogi za upravljanje migracij zunaj EU dosledno zavrnjeni iz humanitarnih razlogov.

Italijanski eksperiment v Albaniji: »Tu se končajo evropske sanje«

Kljub vse hujšim kritikam ostaja premierka Melonijeva neomajna. Vztraja, da bodo centri obratovali: »Centri za migrante v Albaniji bodo delovali, tudi če bom morala tam preživeti vsako noč od zdaj do konca mandata italijanske vlade.«