Hrvaška čez prvo oviro na dolgi poti v schengen

Strasbourg – Evropska komisija je na današnjem zasedanju pozitivno ocenila tehnično pripravljenost Hrvaške za vstop v schengen. Pozvala je svet EU (v njem so zastopane države članice), naj pripravljeno sporočilo obravnavajo s ciljem vključitve Hrvaške v schengensko območje.   

Kot poudarjajo v evropski komisiji, je njihova ocena plod dolgega procesa ocenjevanja in sodelovanja. Tako naj bi Hrvaška izpolnjevala vse standarde za polno izvajanje schengenske zakonodaje.

Spremljanje Hrvaške, ki so ga izvajale evropska komisija in države članice, pa odziv z akcijskimi načrti so po oceni evropske komisije postopoma izboljševali zmožnost Hrvaške, da izpolni pogoje.



Ocenili so tudi, da je Hrvaška sprejela vse ukrepe za izvajanje relevantnih delov schengenske zakonodaje.

Hrvaška bo sicer morala še naprej izvajati vsa dejanja, ki so v teku, zlasti na področju upravljanja zunanje meje, in zagotavljati, da vsi pogoji ostanejo izpolnjeni.

Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je sporočil: »Naš skupni cilj mora biti, da ta uspeh delimo s čim več državami. Zato sem prepričan, da bodo države članice sprejele ustrezne ukrepe, da bo lahko Hrvaška kmalu postala polnopravna članica schengenskega območja.«



Po besedah komisarja za notranje zadeve Dimitrisa Avramopulosa moč schengenskega območja »raste z vsako novo pridruženo državo. Zdaj, ko je Hrvaška sprejela ukrepe, ki zagotavljajo izpolnjevanje potrebnih pogojev, moramo njena prizadevanja priznati. Ko bo postala polnopravna članica schengenskega območja, bo prispevala k njegovi nadaljnji krepitvi in zagotavljanju boljše zaščite zunanjih meja EU.«

Avramopulos je med odgovarjanjem na vprašanje še ocenil, da hrvaško izvajanje schengenske zakonodaje ni povezano z vprašanjem slovensko-hrvaške meje. To je po njegovih besedah – dvostransko vprašanje  

Komisarka za promet Violeta Bulc je kolegiju sem predstavila svoje stališče glede vstopa Hrvaške v schengensko območje. Iizpostavila je dejstvo, da schengensko območje, kakršnega poznamo danes, ne deluje v celoti. Še vedno imamo šest schengenskih držav (Norveška, Švedska, Danska, Nemčija, Avstrija in Francija), ki ohranjajo mejne preglede znotraj schengenskega območja, vključno na meji med Avstrijo in Slovenijo.

»Menim, da je najprej potrebno zagotoviti, da schengenski sistem kot ga poznamo danes deluje v celoti in popolno, preden gremo v njegovo morebitno širitev,« je povedala Bulčeva.

Po neuradnih ocenah kritikov evropska komisija ni upoštevala neizpolnjevanja pogojev, povezanih z nezadostno kadrovsko zasedbo, nezadovoljivimi tehničnimi rešitvami in nespoštovanjem sistema za identifikacijo migrantov z odvzemom prstnih odtisov Eurodac. Poleg tega omenjajo vprašanje hrvaške meje z BiH, ki še vedno ni določena.

Za Slovenijo je vprašanje nezmožnosti nadziranja zunanje meje ključno, in sicer predvsem v kontesktu števila nezakonitih migracij na tej poti, ki so se letos povišale za 70 odstotkov. To bi moralo biti upoštevano v ocenah evropske komisije in zato je odločitvi evropske komisije pripisana »spolitiziranost«.  

Kdaj bodo države članice začele razprave o vstopu Hrvaške, še ni znano. Bolgarija in Romunija, ki sta priporočilo dobili že leta 2011, še vedno čakata na vstop v schengen.