Premier Šarec: Hrvaška meja z BiH je prepustna

Ljubljana – »Ne zdi se nam dobro, da evropska komisija v tej sestavi, ko naj bi dejansko opravljala le še tekoče posle, glasuje o tako pomembni temi. Za nas je pomembno predvsem, ali je sosednja država sposobna varovati schengensko mejo, in seveda tudi vladavina prava. Če bo komisija o tem vprašanju odločala politično, potem bo tudi Slovenija ravnala politično,« je včeraj napovedal predsednik vlade Marjan Šarec. To z drugimi besedami pomeni, da bi naša stran v svetu EU najverjetneje glasovala proti vstopu Hrvaške v območje schengna.

Če bi se izkazalo, da Hrvaška ne izpolnjuje vseh meril, a bi ji evropska komisija vseeno prižgala zeleno luč, bi odločitev lahko pripisali politični odločitvi, pa tudi dejstvu, da je »vladajoča stranka« v evropskem parlamentu EPP, ki ji pripadata tako predsednik komisije Jean-Claude Juncker, kot tudi generalni sekretar in nekdanji šef njegovega kabineta Martin Selmayr, ki velja za strateško sivo eminenco dogajanja v ozadju. Bolj desno je usmerjena tudi hrvaška vlada, medtem ko so bile naše koalicije v zadnjem času levosredinske. Že ob začetku svojega delovanja je Juncker napovedal, da bo komisija delovala kot politični organ, čemur bi se morale upreti druge, predvsem manjše članice, vprašanje pa je, ali bi bile pri tem uspešne. Da je ta dilema na mestu, kaže tudi hrvaško vstopanje v schengensko območje.



Slovenija bo predvidoma svoje nestrinjanje utemeljevala na dveh točkah – poudarjala bo nujnost izpolnjevanja vseh meril, med katera spadajo tudi načela in vrednote Evropske unije, in predvsem vztrajala pri spoštovanju vladavine prava oziroma arbitražne razsodbe o meji. Pomembna pa so tudi dejstva, je prepričana naša stran. Statistični podatki kažejo, da Hrvaška ni zmožna dovolj dobro varovati svoje meje z državami Balkana, po katerih teče tako imenovana zahodnobalkanska migracijska pot.

Ne glede na politične ocene Bruslja o izpolnjevanju tehničnih meril za vstop Hrvaške v območje statistika kaže močno rast nezakonitih prehodov slovensko-hrvaške meje, in to že četrto leto zapored. Samo v primerjavi z lanskim letom se je število povečalo za več kot 70 odstotkov. »Za vstop v schengensko območje je nujno izpolnjevanje določenih kriterijev in bojimo se, da jih Hrvaška ne bo sposobna izpolnjevati v praksi,« je dodal premier. Slovenija bo po njegovih besedah skrbela predvsem za svoj interes – da prek naše meje dobimo čim manj ilegalnih migrantov. Po njegovih besedah k nam od nekod prihajajo, kar pomeni, da meja med BiH in Hrvaško ni neprepustna.



Slovenska komisarka Violeta Bulc naj bi po neuradnih informacijah pred današnjim zasedanjem kolegija evropskih komisarjev opozorila, da zdaj ni pravi čas za takšno odločitev, prej bi bilo treba zagotoviti normalno delovanje schengenskega prostora. Na več mejah med sedanjimi članicami schengna je namreč že nekaj časa vzpostavljen mejni nadzor.

Vstop Hrvaške v schengensko območje, ko bo do njega prišlo, bo seveda imel pomembne posledice za našo državo, saj bodo ob tem odpadli interni mejni nadzori na slovensko-hrvaški meji. »V ministrstvu in policiji redno spremljamo razmere v regiji in širše, tudi dogajanja na zahodni balkanski migracijski poti ter dogajanja, povezana z aktualnimi vprašanji s Turčijo. Temu primerno prilagajamo svoje ukrepe in aktivnosti, povezane z migracijami,« so ob prošnji za komentar redkobesedni na notranjem ministrstvu.