Slovenija med državami z najnižjim deležem nizko plačanih delavcev

Skoraj 15 odstotkov vseh zaposlenih v Evropski uniji sodi med nizko plačane delavce, kažejo zadnji podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Toda kaj sploh pomeni biti »nizko plačan delavec« v evropskem kontekstu? Po definiciji Eurostata gre za zaposlene, ki zaslužijo dve tretjini ali manj od srednje (mediane) bruto plače na uro v svoji državi. Mediana plača je tista vrednost, ki razdeli vse zaposlene na dva enaka dela – polovica jih zasluži več, polovica pa manj od te vrednosti. Biti pod dvema tretjinama te meje torej pomeni prejemati dohodek, ki močno zaostaja za povprečnimi zaslužki v državi.

Podatki Eurostata razkrivajo precejšnje razlike med različnimi skupinami prebivalstva. Opazna je vrzel med spoloma: med nizko plačane sodi kar 18,2 odstotka žensk, medtem ko je takšnih moških znatno manj, in sicer 12,5 odstotka. Še posebej izpostavljeni so mladi, saj je, kot ugotavlja Eurostat, kar vsak četrti nizko plačani delavec mlajši od 30 let. To nakazuje, da imajo mladi ob vstopu na trg dela pogosto slabše pogoje ali pa opravljajo dela, ki so slabše ovrednotena.

Geografska porazdelitev nizkih plač po Evropi je zelo neenakomerna. Najvišje deleže nizko plačanih delavcev Eurostat beleži v Bolgariji (kar 26,8 odstotka vseh zaposlenih), Romuniji (23,9 odstotka), Latviji (23,3 odstotka), Srbiji (21,9 odstotka) in Grčiji (21,7 odstotka).

Najvišje deleže nizko plačanih delavcev Eurostat beleži v Bolgariji. FOTO: Vilevi/Shutterstock

Na drugi strani lestvice pa najdemo države z bistveno nižjimi deleži, kar kaže na bolj enakomerno porazdelitev plač med zaposlenimi. Med državami z najnižjimi stopnjami nizko plačanih delavcev so po podatkih Eurostata Portugalska, Švedska, Islandija, Finska, Norveška, Italija in tudi Slovenija.

Analiza Eurostata kaže tudi, da so nekatere gospodarske dejavnosti bolj izpostavljene problematiki nizkih plač kot druge. Na vrhu seznama sta gostinstvo in dejavnosti priprave hrane, kjer dela več kot tretjina (35,1 odstotka) vseh nizko plačanih delavcev v EU. Tesno sledijo administrativne in podporne storitvene dejavnosti, kjer je delež nizko plačanih 32 odstotkov.

Poleg sektorja pa na višino plače pomembno vplivata tudi vrsta pogodbe o zaposlitvi in dosežena izobrazba zaposlenega. Podatki Eurostata jasno kažejo, da imajo osebe, zaposlene za določen čas, več kot dvakrat večjo verjetnost, da bodo spadale v kategorijo nizko plačanih (27,2 odstotka), v primerjavi s tistimi, ki imajo sklenjeno pogodbo za nedoločen čas (12,6 odstotka). Izobrazba naredi ogromno razliko: med delavci z doseženo največ osnovnošolsko izobrazbo jih med nizko plačane sodi skoraj 28 odstotkov. Pri tistih s srednješolsko izobrazbo je ta delež 17,5 odstotka, medtem ko je med zaposlenimi z višjo ali visokošolsko izobrazbo nizko plačanih le 4,8 odstotka, še ugotavlja Eurostat.