Blokirati Hrvaško, da ali ne

Ljubljana – Hrvaška ima pri vstopanju v evrsko in schengensko območje, kar je ena od prioritet hrvaške zunanje politike, podporo predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen. Z izpolnjevanjem tehničnih pogojev, kar naj bi po navajanju hrvaških oblasti in medijev država že opravila, se žogica prestavlja na področje politike oziroma držav članic, ki morajo z vstopom soglašati.

Hrvaški premier Andrej Plenković si želi, da bi Hrvaška v schengensko območje vstopila do leta 2020 oziroma do hrvaškega predsedovanja EU, a zato bo poleg izpolnjevanja vseh kriterijev morala prepričati druge države članice Evropske unije. Na slovenskem političnem parketu sicer prevladuje vsesplošen konsenz naklonjenosti vstopa Hrvaške v schengensko območje, mnenja, kdaj in na kakšen način, pa se razlikujejo. Premier Marjan Šarec, ki v preteklosti nikoli ni povsem izključil morebitne blokade južne sosede, na dilemo, ali naj Slovenija vstop sosede pogojuje do popolne uveljavitve arbitražne razsodbe, za zdaj še ni jasno odgovoril. Predsednik republike Borut Pahor in podpisnik arbitražnega sporazuma iz leta 2009 pa je za Delo izpostavil: »Kriteriji in pogoji so jasni in jih mora kandidatka izpolnjevati.«




 

Politika na dveh polih

Nujnost izpolnjevanja vseh meril, med katere spadajo tudi načela in vrednote Evropske unije, predvsem spoštovanje vladavine prava, sicer v svojih odgovorih omenjajo prav vse koalicijske stranke. Sogovorniki se pri tem v večini izogibajo konkretnim odgovorom, izjemoma so nam v SD in SMC navedli, da si je težko predstavljati vstop Hrvaške v schengenski prostor, dokler krši mednarodno pravo. Najbolj odločno za blokado navijajo v NSi, kjer ocenjujejo, da je to najbrž zadnja priložnost za zagotovitev spoštovanja vladavine prava. »Ne ponavljajmo starih napak,« pozivajo.

Preostali del opozicije – SNS in Levica – prav nasprotno navija za čim hitrejši vstop Hrvaške v schengensko območje. Predsednik SNS Zmago Jelinčič pravi, da bi »na ta način migrantske centre morala na svoji meji graditi Hrvaška, mi pa bi svojo mejo s Hrvati varovali enako, kot jo varuje Avstrija proti nam«. Tudi vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je naklonjen zamisli, da bi se Slovenija čim prej izognila nadziranju schengenske meje in tako ljudem olajšala prehajanje meje. V SDS včeraj na naša vprašanja niso odgovorili.


 

Diplomacija proti blokadi

Pri odločanju, ali bo Slovenija podprla vstop Hrvaške v območje schengna, bo koalicija s predsednikom vlade Marjanom Šarcem morala tehtati med varnostnimi posledicami, saj vstop Hrvaške v schengensko območje Sloveniji načeloma koristi, in med političnimi posledicami. »Smo skorajda edini državi v Evropski uniji, ki še imata odprta bilateralna vprašanja,« pravi nekdanji diplomat in evroposlanec Ivo Vajgl, ki meni, da Slovenija in Hrvaška ne smeta zamuditi nobenega trenutka, da bi se lahko izognili dodatnemu zaostrovanju, vendar bi morali spoštovati mednarodno pravo in dobre medsosedske odnose. Da bi bilo v tej fazi nepotrebno in politično nepremišljeno, če bi naše soglasje o izpolnjevanju tehničnih pogojev pogojevali z rešitvijo arbitražnega vprašanja, meni tudi nekdanji diplomat in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Roman Kirn. Po njegovem je vstop Hrvaške v schengen v dolgoročnem interesu Slovenije.