A pozitivna ocena še zdaleč ne pomeni skorajšnjega vstopa Hrvaške, med drugim slovenska politika izraža resne pomisleke. Razbrati pa je tudi strahove, da bo Hrvaška dobila pozitivno mnenje evropske komisije, čeprav ne izpolnjuje meril.

Kakšno odločitev bo sprejela evropska komisija?

Na današnjem zasedanju evropske komisije o hrvaškem izpolnjevanju pogojev za vstop v schengen se pričakuje pozitivna odločitev. Tako bo odločanje o hrvaškem vstopu v območje brez nadzora na mejah šlo v naslednji fazo – v Svet EU, v katerem odločitev sprejmejo države članice s soglasjem. Evropska komisija je morala ugotoviti izpolnjevanje meril na vseh ocenjevanih področjih, kot so upravljanje zunanje meje, schengenski informacijski sistem, vizumska politika, varstvo podatkov, policijsko sodelovanje. Pri takšnih odločitvah evropska komisija običajno še navede, da se morajo prizadevanja nadaljevati in da se bo še nadaljevalo sprejemanje odločitev.

Je Hrvaška res že pred vstopom v schengen in kakšen je nadaljnji postopek?

Evropska komisija bo objavila le oceno hrvaške pripravljenosti. Nasprotovanje vstopu Bolgarije in Romunije, ki sta že na začetku tega desetletja dobili priporočilo Bruslja, je večkrat izrazila Nizozemska. Obe državi sta od pristopa EU leta 2007 v posebnem mehanizmu preverjanja napredka na področju pravosodja, korupcije in organiziranega kriminala. Prve razprave članic o Hrvaški še ne bo kmalu na dnevnem redu. Doslej je zadržke izrazila le Slovenija. Glede drugih članic so se pojavila le ugibanja, da imata zadržke še Nemčija in Nizozemska, pa tudi Francija.
 

Ali drži očitek, da evropska komisija preveč politizira odločanje?

Slovenija je v zadnjih letih večkrat, predvsem v povezavi s slovensko-hrvaškimi zadevami, očitala evropski komisiji preveč politično motivirano odločanje, češ da njen predsednik Jean-Claude Juncker dela usluge strankarskemu tovarišu iz EPP Andreju Plenkoviću. To je zadevalo tako vprašanje terana kot tudi arbitražne razsodbe. Za ukvarjanje z njo je bil sicer pristojen prvi podpredsednik Frans Timmermans, ki prihaja iz socialističnega tabora. Očitek spolitiziranosti glede schengna bi bil upravičen, če bi se ugotovilo, da je Hrvaška po hitrem postopku dobila pozitivna priporočila pred koncem Junckerjevega mandata, čeprav so strokovnjaki na terenu odkrili pomanjkljivosti pri njenem izpolnjevanju tehničnih meril.

Bo Slovenija vložila veto?

Na to vprašanje predsednik vlade Marjan Šarec doslej eksplicitno še ni odgovoril. Z besedami, da bo tudi Slovenija ravnala politično, če bo evropska komisija delovala politično in prikimala vstopu Hrvaške v območje schengna, pa je nakazal, da je veto realna možnost. Slovenska politika je pri tem sicer razdeljena na dva pola. Sogovorniki se izogibajo konkretnim odgovorom, izjema so v SD in SMC, kjer so že večkrat opozorili, da si je težko predstavljati Hrvaško v schengenskem prostoru, dokler krši mednarodno pravo. Podobno razmišljajo tudi v NSi, medtem ko v SNS in Levici povsem nasprotujejo blokadi in se zavzemajo za čim hitrejši vstop Hrvaške. V SNS izpostavljajo, da bi »na ta način migrantske centre morala na svoji meji graditi Hrvaška, mi pa bi svojo mejo s Hrvati varovali enako, kot jo varuje Avstrija proti nam«. V Levici so naklonjeni zamisli, da bi se Slovenija čim prej izognila nadziranju schengenske meje in tako ljudem olajšala njeno prehajanje.


 

Kaj bi pomenil vstop Hrvaške v schengen za prebivalce?

Najverjetneje bi to pomenilo manjšo gnečo na mejnih prehodih na slovensko-hrvaški meji ter tudi razbremenitev slovenskih varnostnih organov. Gre namreč za območje odpravljenih notranjih meja držav Evropske unije, ki so podpisale schengenski sporazum. S tem so bile odpravljene vse mejne kontrole v EU, skupaj s carinskimi nadzori oseb. V praksi to pomeni sprostitev mejnih kontrol na državnih mejah znotraj območja, medtem ko se okrepljen nadzor izvaja na zunanjih mejah območja. Hrvati imajo težave s kolonami na naših mejah, saj te odvračajo turiste iz EU. Tudi tovornjakarji niso zadovoljni s sedanjim mejnim režimom.