V nadaljevanju preberite:

Praznih floskul je v politiki nič koliko in hipokrizije nič manj, zato se tudi francoski volivci razumno čedalje težje odločijo, komu naj namenijo glas. Predsedniške volitve so pred vrati, ideološke emocije silovite, zmagovalec se že nakazuje, in vendar bi lahko po napovedih o volilni abstinenci skoraj tretjina upravičencev mirno ostala doma. Na koncu bi lahko »zmagali« poraženci, ki ne podpirajo nikogar.

Javno mnenje še naprej kaže, da se lahko najboljšega rezultata v prvem krogu 10. aprila in prav tako končne zmage 24. aprila nadeja Emmanuel Macron, ki si, sploh odkar je v Ukrajini morija in stoji Kijevu trdno ob strani vsa EU, utrjuje predsedniški in kandidatski položaj. V zraku je prepričanje, da so časi globalno sila zapleteni, zato ne kaže tvegati pretresov na domačem prizorišču, sploh ker Macron – Francija trenutno predseduje svetu EU – vsaj kolikor toliko parira svetovnim silakom à la Vladimir Putin in Joe Biden. Njegovi največji politični tekmeci, kot so Marine Le Pen, Éric Zemmour, Jean-Luc Mélenchon, Valérie Pécresse, bi se v razmerah, v kakršne smo se zaradi ruske agresije pogreznili na stari celini, odzvali slabše in obrobno; vendarle je Macron zapriseženi proevropejec.