Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Ne gre za enkratno plenjenje, ampak za zavzetje pomembnih nahajališč

Na udaru so ukrajinska naravna bogastva in prostrane kmetijske površine.
Žetev na poljih pri vasi Hrebeni v kijevski regiji, leto 2020. Ukrajina je evropska žitnica
in bi lahko prehranila 600 milijonov ljudi.

FOTO: Valentin Ogirenko/Reuters
Žetev na poljih pri vasi Hrebeni v kijevski regiji, leto 2020. Ukrajina je evropska žitnica in bi lahko prehranila 600 milijonov ljudi. FOTO: Valentin Ogirenko/Reuters
19. 3. 2022 | 05:00
18:41

V nadaljevanju preberite:  

Vojna je pekel, zato je – ko smo še v raju – treba narediti vse, da do nje ne pride. Modri se vendarle pogovorijo, brezumno jezni se pobijajo. Mar nismo na stari celini zamudili priložnost, da bi, ko je bil še čas, diplomatsko pomirili razjarjenega medveda? Zdaj pa, prosto po filozofu Edgarju Morinu, nemočno gledamo, kako se pacifisti spreminjajo v bojeviteže, humanisti postajajo nehumani, razumniki pa histerični. Kakšna tragedija.

Pogledov na morijo, ki jo je v Ukrajini začela Rusija, je ničkoliko, v pogovoru za Delo ga je razgrnil francoski geograf in ekonomist Pascal Perri. Geografija v veliki meri določa zgodovino, kakor določa ekonomijo, pravi sogovornik, ki redno pojasnjuje francoski javnosti, kako se v vsaki vojni bije tudi za ekonomske interese, v Ukrajini ni nič drugače. Perri je, med drugim, avtor več knjig in člankov, ki jih objavlja v dnevniku Les Echos.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine