V nadaljevanju preberite:

Donald Trump je, kar ni običajno za ameriške predsednike na začetku njihovega mandata, izdal več kot dvesto izvršnih ukazov in drugih odredb in s tem uresničil svojo obljubo, da bo prve dni predsednikovanja »diktator«.

Z njimi se je izognil zakonodajnim procesom v kongresu, ki bi trajali mesece ali leta, poleg tega pa bi lahko bili nekateri zaradi neustavnosti tudi zavrnjeni.

Trump, kot piše ameriški ekonomist Nouriel Roubini, sledi cilju temeljne spremembe ameriških institucij in redefinicije vloge Amerike v hitro spreminjajočem se globalnem redu. Za uresničitev teh načrtov ima danes boljše možnosti kot v prejšnjem mandatu, ker je v ožji in širši krog njegove administracije – za razliko od prve – povabil njemu lojalne in disciplinirane ljudi.

Za drugi mandat je večkrat napovedal politiko »šoka in strahu« (shock and awe), s katero je, spomnimo, pred napadom na Irak leta 2003 grozil in jo tudi uresničil George Bush mlajši. Trump jo je kot bumerang obrnil proti svojim političnim nasprotnikom, »notranjim sovražnikom« (enemies from within), kar poznamo iz avtoritarnih režimov v prejšnjem stoletju, kar nekaj pa se jih je nabralo tudi že v kratkem 21. stoletju.