Bruselj želi dati nov zagon evropski humanitarni pomoči

Pandemija covida-19 je poglobila neenakosti in povečala razkorak med potrebo po humanitarni pomoči in omejenimi viri. Ob zaostrenih razmerah je zato danes evropska komisija, ki je skupaj z državami članicami največji donator človekoljubne pomoči, predstavila smernice, s katerimi namerava svojemu globalnemu humanitarnemu vplivu dati nov zagon.

Po podatkih Združenih narodov bo letos eno izmed oblik asistence potrebovalo 235 milijonov ljudi, kar je 40 odstotkov več kot v prvem pandemičnem letu in skoraj trikrat toliko kot leta 2014. Obenem razdeljevanje človekoljubne pomoči na terenu ogrožajo vse pogostejši napadi na civiliste, bolnišnice in šole ter druge kršitve mednarodnega humanitarnega prava, poudarjajo v Bruslju. Leta 2019 je bilo, denimo, po svetu ubitih 125 humanitarnih delavcev. 



»Človekoljubna pomoč je temeljni steber našega zunanjega delovanja in politike, potrebe pa so večje kot kdaj prej. Živimo v času konfliktov, podnebnih sprememb in degradacije okolja. Hkrati je situacijo še poslabšala pandemija novega koronavirusa,« je na današnji tiskovni konferenci dejal visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell. Omenil je, da humanitarne krize v povprečju trajajo devet let, mnogim izmed njim, denimo vojni v Siriji in Jemnu, pa grozi, da izginejo z radarja zanimanja mednarodne javnosti.


 

Predlogi komisije

»Globalna odgovornost EU kot humanitarnega akterja še nikoli ni bila pomembnejša,« je prepričan komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. »Povečati moramo učinkovitost in vpliv naših človekoljubnih akcij. Takoj ko izbruhnejo krize, moramo biti sposobni odgovoriti s polno močjo.«

Evropska komisija je tako danes predstavila vrsto ukrepov, pri katerih je več pozornosti namenjene naslavljanju vzrokov za nastanek kriz in spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava v državah prejemnicah pomoči. V želji po učinkovitejšem in hitrejšem odzivanju namerava komisija vzpostaviti tudi nove zmogljivosti, s katerimi bo lahko ukrepala tam, kjer običajnih poti ni na voljo ali pa so se izkazale za neučinkovite. »To bo omogočilo lažjo logistiko, vključno s prevozom, zbiranjem virov in njihovo distribucijo na terenu,« so zapisali v gradivu. Kot primer takšnega delovanja so med drugim navedli zračni most, ki je omogočal dostavljanje medicinske opreme v prvih mesecih pandemije, ko je svet zaradi ukrepov proti širjenju virusa obstal.  



Prizadevajo si tudi za učinkovitejšo porabo virov, s povezovanjem s tradicionalnimi in novimi – tudi zasebnimi – akterji pa želijo okrepiti finančne vire, saj je po Lenarčiču »humanitarna pomoč vse bolj odvisna samo od peščice donatorjev«. Evropska komisija in države članice trenutno ponujajo dobro tretjino vse globalne pomoči, zaradi posledic pandemije pa so v Bruslju že januarja napovedali, da bodo letni začetni proračun za ta namen v primerjavi z lanskim letom povečali za 60 odstotkov.