Bogate države kritične do osnutkov dogovora, a denarja nočejo pokazati

Dan pred uradnim zaključkom podnebne konference v Bakuju je predsedstvo Cop29 objavilo prve osnutke končnih zaključkov, ki kažejo, da bodo tudi letos tekli podaljški podnebnih pogajanj. Ključni vprašanji, koliko denarja bodo razvite države namenile za podnebne ukrepe v državah v razvoju, ter ali se bo baza držav donatork razširila, ostajata neodgovorjeni.

Osnutke končnih zaključkov – o novem finančnem cilju za podnebne ukrepe v državah v razvoju, o pravičnem prehodu, blaženju podnebnih sprememb, prilagajanju nanje, globalnem pregledu uresničevanja ciljev pariškega podnebnega sporazuma in trgu z emisijskimi kuponi – so pripravljali ministrski pari. Najpomembnejšo nalogo, pripravo osnutka glede novega finančnega cilja sredstev, ki jih bodo bogate države namenile za podnebne ukrepe v državah v razvoju, je dobil avstralsko-egiptovski ministrski dvojec. Predstavil je dve povsem nasprotujoči si različici brez predloga, kako premostiti vrzel. Čeprav obe prepoznavata potrebo po tisočih milijardah dolarjev finančne pomoči na leto, pa puščata prostor navedbe konkretnega zneska prazen.

Guterres fosilna goriva označil za absurdna, Alijev za darilo od boga

Prva različica povzema stališča držav v razvoju in predvideva, da bi bila prejeta sredstva nepovratna ter da se finančna pomoč, ki si jo medsebojno namenjajo države v razvoju – pri čemer se med vrsticami meri na Kitajsko –, ne bi štela h končni številki finančnega cilja. Druga možnost upošteva stališča bogatejših držav ter se osredotoča na razširitev vrst finančne pomoči, ki bi se po novem prištevala k skupnemu finančnemu cilju, pri čemer to ne bi bila zgolj nepovratna javna sredstva iz razvitih držav, pač pa tudi zasebne finance.

Kumer: smo v prostem teku

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki je po prejšnjem tednu znova obiskal Cop29, je danes po pogovoru s pogajalci ocenil, da so ti »še vedno v veliki meri pri začetnih stališčih, med državami pa ostaja veliko vsebinskih razlik«. Poudaril je, da »potrebujemo velik zagon, da bi razprave dosegle ciljno črto. Neuspeh ni ena od možnosti,« je znova ponovil, a tokrat je dodal, da »neuspeh lahko ogrozi ukrepanje v bližnji prihodnosti in ambicije držav pri pripravi novih nacionalnih podnebnih akcijskih načrtov. To bi »pospešilo prihod nepovratnih podnebnih točk preloma«.

Med vidno razočaranimi nad prvimi osnutki končnih zaključkov so bile tudi EU, ZDA, male otoške države in Kitajska, ki je poudarila, da je vsebina trenutno nesprejemljiva, ter vse strani pozvala, da se »srečajo na pol poti«.

Nevladniki so razočarani tudi nad vlogo EU v podnebnih pogajanjih. FOTO: Maja Prijatelj

»Celoten paket je zelo razočaral in je nezadovoljiv ne le za EU, ampak tudi za ostale razvite države,« se je na prve osnutke končnih dokumentov odzval minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki sodeluje na pogajanjih v Bakuju.

Najbolj kritične so te države do osnutka besedila o novem finančnem cilju za podnebne ukrepe v državah v razvoju in osnutka o blaženju podnebnih sprememb. Osnutek besedila prvega bo po besedah Kumra treba izboljšati kakovostno, sama navedba številke po njegovem mnenju ne bo rešila Copa, na kar računajo nekateri. Besedilo sicer pogajalci krepijo, je dejal Kumer, ki napredek pričakuje že na večerni koordinaciji EU. Predsedstvo Cop29 je obljubilo konkretne številke danes zvečer po lokalnem času.

Kot še bolj nezadostnega te države ocenjujejo osnutek besedila o blaženju, ki ni skladen s pariškim podnebnim sporazumom. »Branjenje lani (na podnebni konferenci v Dubaju, op. p.) doseženega za evropske in ostale razvite države ni sprejemljivo,« je bil Kumer kritičen do držav, ki nočejo stopiti korak naprej od lani sprejete zaveze o odmiku od uporabe fosilnih goriv. »Smo dobesedno v prostem teku,« je ocenil zastoj v pogajanjih. Na čelu skupine držav, ki blokirajo napredek na tem področju, je Savdska Arabija. Njena delegatka je na današnjem plenarnem zasedanju izjavila, da »arabska skupina (sestavlja jo 22 držav, op. p.) ne bo sprejela nobenega besedila, ki omenja specifične sektorje, vključno s fosilnimi gorivi«.

Ključne zaveze o nepovratnih javnih sredstvih

»Osnutek glede novega finančnega cilja je neambiciozen, ker ne vsebuje številk,« je medtem ocenila Barbara Kvac iz okoljske nevladne organizacije Focus, ki pogajanja v Bakuju spremlja kot opazovalka v okviru slovenske delegacije podnebnih pogajalcev. Prva različica sicer vsebuje dobre elemente, ki so lahko podlaga za uspešen dogovor, medtem ko druga za nevladne organizacije ni sprejemljiva. Označila jo je za kompilacijo slabih idej, ki so jih predstavile bogate države v tem procesu. »Skrbi nas, da je že četrtek in še vedno se ne pogovarjamo o cilju. Jasno je bilo, da je to finančni Cop, zato smo pričakovali, da bodo bogate države na konferenco prišle pripravljene. Zaenkrat ni z njihove strani nobenih resnih ponudb,« je povedala.

(KOMENTAR) Zabava velikih fantov se nadaljuje

Nevladniki so razočarani tudi nad vlogo EU v podnebnih pogajanjih, »ker ničesar ne da na mizo«. Neuradno je predlagala 200-300 milijard dolarjev podnebnih financ letno do 2030, medtem ko ocenjene potrebe za podnebne ukrepe držav v razvoju znašajo 1300 milijard. EU po besedah Kvac tudi vztraja pri nekaterih predlogih, ki niso del rešitve, ki se pričakuje na Copu. »Pričakujemo zaveze o nepovratnih javnih sredstvih, ki so nujno potrebna, če želimo, da pomoč pride do ljudi, ki jo nujno potrebujejo. EU pa ves čas govori o zasebnem financiranju, kreditih in drugih elementih, ki niso tako pomembni za osrednji finančni cilj. Zasebno financiranje je težko nadzorovati, kar kažejo izkušnje iz preteklosti, in ne pride do ljudi, ki denar potrebujejo,« je poudarila.

Zaradi zastoja pri napredku na področju podnebnih financ do zdaj ni bilo doseženega tudi nobenega napredka na področju blaženja podnebnih sprememb, je pojasnila Kvac. Ob tem je opozorila, da bo »z odlašanjem dogovora in posledično ukrepanja narasla tudi ocena potrebnih sredstev oziroma dolg, ki ga bogate države dolgujejo ranljivim.«

***

Pot na podnebno konferenco v Bakuju (Cop29) je financirana iz Sklada za podnebne spremembe.