Tina Kobilšek: »Absolutno ne smemo stopiti nazaj«

Po devetih dnevih mrtvega teka podnebnih pogajanj v Bakuju (Cop29) so ta danes, dva dni pred uradnim zaključkom, dobila nekaj zagona. V večernih urah bodo pogajalci in ministri predvidoma prejeli prve osnutke končnih zaključkov konference, v katerih po besedah ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra ni pričakovati podatka o višini sredstev za financiranje podnebnih ukrepov v najrevnejših in najranljivejših državah.

Ocenjene potrebe teh držav za blaženje (zmanjševanje emisij) in prilagajanje na podnebne spremembe ter za zeleni prehod so 1300 milijard ameriških dolarjev na leto do leta 2030. EU je po poročanju bruseljskega časnika Politico, ki se sklicuje na vladna predstavnika iz držav članic EU, razpravljala o 200 do 300 milijardah dolarjev javnih sredstev, ki bi jih dopolnjevala večja vsota (tako imenovani širši cilj) iz globalnih finančnih tokov. Znano je, da si EU prizadeva, da bi podnebno financiranje poleg javnih sredstev vključevalo tudi zasebni kapital, ni pa se še opredelila, ali bi v to kvoto štela tudi trgovanje z ogljičnimi kuponi. Uradnega stališča do novega kolektivnega cilja na področju podnebnega financiranja EU še ni sprejela, nevladne okoljske organizacije pa so omenjeni znesek že označile za premajhen.

Veliko razprav v Bakuju se vrti tudi okoli tega, katere države bi morale namenjati podnebno finančno pomoč. Zdaj bazo donatork predstavlja okoli 40 držav, ki so leta 1992, ko je bila sprejeta okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja, veljale za razvite. A od takrat se je marsikaj spremenilo, skokovito so se razvile Kitajska, zalivske države, Singapur in Južna Koreja, pa tudi Brazilija. Vse po kategorizaciji iz konvencije še vedno veljajo za države v razvoju, zato so teoretično upravičene do črpanja podnebnih financ. Razvite države, zlasti ZDA in EU, hočejo, da te države iz prejemnic podnebnih financ postanejo donatorke. Rahel premik v to smer je nakazala Kitajska, a konkretnejših zavez še ni bilo.

FOTO: Maja Prijatelj

Glede napredka pri blaženju podnebnih sprememb se države prav tako vrtijo v krogu. Zdi se, da bo napredek že to, da bodo utrdile zavezo iz lanske podnebne konference v Dubaju o odmiku od uporabe fosilnih goriv v energetiki in postopni odpravi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva. Da od tega, kar je bilo lani glede blaženja sprejeto v Dubaju, »absolutno ne smemo stopiti nazaj«, je poudarila tudi glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek. »Idealno bi bilo, da bi naredili korak naprej, trenutno pa, kot kaže, si prizadevamo, da se obdržijo zaključki iz Dubaja,« je dodala.

EU intenzivno sestankuje s Kitajsko

Minister Kumer je v izjavi novinarjem na prizorišču Cop29 v Bakuju dejal, da se EU in tudi Slovenija zavzemata za ambiciozen rezultat tako glede novega finančnega cilja za pomoč najrevnejšim in najranljivejšim državam kot tudi glede blaženja podnebnih sprememb. »Slovenija je majhno gospodarstvo in si veliko obeta predvsem od zaključkov na področju blaženja. Druge države pa imajo zelo velika pričakovanja o prilagajanju podnebnim spremembam. Se pa vsi strinjamo, da korak naprej mora biti narejen, četudi se na nekaterih točkah na sestankih čuti, da se brani doseženo in dogovorjeno v lanskem letu,« je ponazoril zahtevna pogajanja.

Glede novega kolektivnega cilja na področju podnebnega financiranja držav v razvoju Kumer pričakuje, da bo znesek dvakrat višji od sedanjih sto milijard na leto. »To pa marsikoga ne zadovolji, razpon je velik. Marsikdo pravi, da mora biti to tudi realno izvedeno ter da moramo v podatek vključiti celotno neposredno in posredno financiranje ukrepov. Eno je torej številka, drugo pa je vse, kar je s tem povezano,« je poudaril.

O vlogi Kitajske in ZDA na pogajanjih je Kumer povedal, da se predstavniki EU letos s Kitajsko zelo intenzivno pogovarjajo na različnih ravneh, v primeru ZDA pa se čutijo posledice rezultata predsedniških volitev. Kljub temu so danes dobili zagotovilo, da jutri na pogajanja prihaja podnebni odposlanec Washingtona John Podesta. Ta naj bi se po Kumrovih besedah zelo aktivno vključil v pogovore, hkrati pa je »zelo ambiciozno naravnan«. »Če vključimo še Kitajsko in EU, potem vse skupaj lahko ustvari zelo pozitiven rezultat,« je sklenil.

***

Pot na podnebno konferenco v Bakuju (Cop29) je financirana iz Sklada za podnebne spremembe.