Denar za najrevnejše bi lahko dobili s končanjem vojn

Na lanski podnebni konferenci v Dubaju so države dosegle dogovor o odmiku od uporabe fosilnih goriv, a je bilo jasno, da so naftne velesile že takrat držale figo v žepu. Podnebna pogajanja v Bakuju (Cop29), kjer je navzočih več kot 1700 lobistov fosilne industrije, to le še potrjujejo. Glede pospešitve zmanjšanja emisij toplogrednih plinov na pogajanjih doslej ni bilo doseženega napredka kljub dejstvu, da bo to leto znova najtoplejše v zgodovini. Se je pa stranski dogodek, katerega pobudnica je bila Slovenija, dotaknil vojaških emisij, ki jih države najraje zamolčijo.

Savdska Arabija, največja izvoznica nafte, z diplomacijo rušilne krogle poskuša preprečiti kakršen koli dogovor na podnebni konferenci v Bakuju, ki bi obnovil zavezo iz Dubaja, je poročal New York Times. Podobno se je dogajalo na zasedanju skupine držav G20 v Braziliji, kjer so Savdska Arabija, Rusija in Kitajska potrdile svojo zvestobo fosilnim gorivom.

Na podnebni konferenci v Bakuju so podnebni aktivisti pozvali k prekinitvi vezi med vojaško in fosilno industrijo. FOTO: Maja Prijatelj Videmšek/Delo

Zasedanje držav G20 je zasenčilo Cop29, saj so se voditelji 20 svetovnih velesil, ki povzročijo 80 odstotkov vseh svetovnih izpustov, raje odločili za izlet v Brazilijo, medtem ko so v Baku poslali predsednike vlad. Oči najrevnejših in za podnebne spremembe najranljivejših držav, ki v Bakuju zahtevajo dogovor o povečanju finančne pomoči za zmanjševanje emisij, prilagajanje na podnebne spremembe ter zeleni prehod, so bile zato zadnje dni usmerjene v Rio. Iz tega so ponoči voditelji vendarle poslali signal podpore močnemu finančnemu dogovoru na Cop29, vključno s povečanjem denarne pomoči revnejšim državam v razvoju. To bi lahko dalo zagon drugemu tednu podnebnih pogajanj, ki se v prvi polovici niso zares premaknila z mrtve točke.

Po izračunih ekonomistov Nicholasa Sterna, Vere Songwe in Amarja Bhattacharye bi revnejše države v razvoju na leto potrebovale 2,4 bilijona ameriških dolarjev do 2030, a polovico tega zneska bi lahko zagotovile iz lastnih proračunov. Dejanska pomoč, ki bi jo potrebovale – ta številka se je uveljavila kot najbolj kredibilna –, znaša 1,3 bilijona dolarjev, kar je približno odstotek svetovnega bruto domačega proizvoda. A tudi 2,4 bilijona dolarjev bi lahko zagotovili že s tem, če bi preusmerili letne zaslužke modne industrije ali globalne izdatke za vojsko, oboji znašajo prav toliko.

Države skrivajo podatke o vojaških emisijah

Izdatki za vojaške aktivnosti so lani dosegli zgodovinski rekord, omenjenih 2,4 bilijona ameriških dolarjev. Če bi bile emisije iz vojaških aktivnosti država, bi imele četrti največji ogljični odtis na svetu za Kitajsko, ZDA in Indijo. Prispevajo 5,5 odstotka globalnih emisij, vendar je ta številka podcenjena, ker večina držav ne meri ali pa skriva podatke o emisijah svojih vojsk. O emisijah trenutno potekajočih vojn pa sploh ni govora, je na okrogli mizi na to temo v Bakuju povedala Ellie Kinney iz nevladne organizacije Conflict in Environment Observatory. Stranski dogodek je potekal na pobudo Slovenije oziroma obrambnega ministrstva.

Slovensko obrambno ministrstvo je v sodelovanju s fakulteto za strojništvo izmerilo ogljični odtis vojske in izvaja načrte za njegovo zmanjševanje. FOTO: Maja Prijatelj Videmšek/Delo

Medtem ko so države podpisnice okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) dolžne poročati o zmanjševanju emisij iz industrije, prometa, energetike in drugih dejavnosti, k poročanju o emisijah iz vojaških dejavnosti niso zavezane. To je prostovoljno. To izjemo so si zagotovili lobisti vojaške industrije na podnebni konferenci v Kjotu leta 1997. Na podnebni konferenci v Bakuju, ki poteka v senci Bližnjevzhodne krize, vojne v Ukrajini in številnih drugih oboroženih konfliktov, so podnebni aktivisti pozvali tudi k prekinitvi vezi med vojaško in fosilno industrijo, vendar je njihov glas ostal ujet v zadušljivem pokritem olimpijskem stadionu, kjer poteka konferenca.

Slovenija svetel zgled

Le peščica držav poroča svoje emisije iz vojaških dejavnosti, vendar med njimi ni največjih vojaških sil: ZDA, Kitajske, Indije, Savdske Arabije, Južne Koreje, Brazilije in Izraela. Še tiste države, ki poročajo, pa poročajo le o porabi vojaškega goriva in streliva, emisijah vojaških baz in porabi energije, ne pa tudi o emisijah, ki nastanejo navzgor in navzdol po dobavni verigi, na primer o nabavi blaga in storitev, prevozu teh in ravnanju z odpadki. Prav tako ne poročajo o drugih posrednih in neposrednih posledicah spopadov, kot so požari, uničenje infrastrukture in zgradb, degradacija zemlje, poškodbe infrastrukture, preselitev prebivalstva, povojna obnova.

Podnebni aktivizem je politični boj

Slovenija je glede poročanja vojaških emisij svetla izjema, je bilo slišati na okrogli mizi. Obrambno ministrstvo je v sodelovanju s fakulteto za strojništvo izmerilo ogljični odtis vojske in izvaja načrte za njegovo zmanjševanje, ki temelji na sodelovanju s slovensko znanostjo in industrijo, je prek povezave na daljavo povedal polkovnik Robert Šipec, vodja sektorja za energetsko učinkovitost in zeleni prehod na obrambnem ministrstvu. Zadnja leta potekata intenzivna energetska prenova vojašnic in gradnja novih objektov po ničelnih emisijskih standardih. Vpeljujejo obnovljive vire energije, kot so fotovoltaika in vodikove tehnologije, trajnostni prevoz – pri tem imajo še največje težave, poleg tega pa velik del vojaškega proračuna za raziskave in razvoj namenijo za zelene tehnologije. Šipec je pri tem poudaril, da zeleni prehod vojske krepi nacionalno varnost, ne pa zmanjšuje.

Pot na podnebno konferenco v Baku (Cop29) je financirana iz Sklada za podnebne spremembe.