Neomejen dostop | že od 9,99€
Na lanski podnebni konferenci v Dubaju so države dosegle dogovor o odmiku od uporabe fosilnih goriv, a je bilo jasno, da so naftne velesile že takrat držale figo v žepu. Podnebna pogajanja v Bakuju (Cop29), kjer je navzočih več kot 1700 lobistov fosilne industrije, to le še potrjujejo.
Glede pospešitve zmanjšanja emisij toplogrednih plinov na pogajanjih doslej ni bil dosežen napredek kljub dejstvu, da bo to leto znova najtoplejše v zgodovini. Se je pa stranski dogodek, katerega pobudnica je bila Slovenija, dotaknil vojaških emisij, ki jih države najraje zamolčijo.
Savdska Arabija, največja izvoznica nafte, z diplomacijo rušilne krogle poskuša preprečiti kakršenkoli dogovor na podnebni konferenci v Bakuju, ki bi obnovil zavezo iz Dubaja, je poročal New York Times. Podobno se je dogajalo na zasedanju skupine G20 v Braziliji, kjer so voditelji dvajsetih velesil, ki povzročijo 80 odstotkov svetovnih izpustov, sicer potrdili zavezanost dogovoru iz Dubaja in pariškemu podnebnemu sporazumu. Prelomili pa so zavezo o postopnem opuščanju neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, prav tako sprejeto v Dubaju. V skupni izjavi so zapisali, da bodo glede odprave teh subvencij »okrepili prizadevanja za izpolnitev obljube iz leta 2009«, kar pomeni nazadovanje za 15 let.
Zasedanje držav G20 je zasenčilo Cop29, saj so se njihovi voditelji raje odločili za pot v Brazilijo, medtem ko so v Baku poslali predstavnike na nižjih funkcijah. Oči najrevnejših in za podnebne spremembe najranljivejših držav, ki v Bakuju zahtevajo dogovor o povečanju finančne pomoči za zmanjševanje emisij, prilagajanje na podnebne spremembe ter zeleni prehod, so bile zato zadnje dni usmerjene v Rio de Janeiro. Od tam so v ponedeljek ponoči voditelji vendarle poslali signal podpore močnemu finančnemu dogovoru na Copu29, vključno s povečanjem denarne pomoči revnejšim državam v razvoju. To bi lahko dalo zagon drugemu tednu podnebnih pogajanj, ki se v prvi polovici niso zares premaknila z mrtve točke.
Po izračunih ekonomistov Nicholasa Sterna, Vere Songwe in Amarja Bhattacharye bi revnejše države v razvoju na leto potrebovale 2,4 bilijona dolarjev do leta 2030, a polovico tega zneska bi lahko zagotovile iz lastnih proračunov. Dejanska pomoč, ki bi jo potrebovale – ta številka se je uveljavila kot najbolj verodostojna –, znaša 1,3 bilijona dolarjev, kar je približno odstotek svetovnega bruto domačega proizvoda. A tudi 2,4 bilijona dolarjev bi lahko zagotovili, če bi preusmerili letne zaslužke modne industrije ali globalne izdatke za vojaške dejavnosti, oboji znašajo prav toliko.
Prva »uradna« neuradna številka, ki je na podnebni konferenci v Bakuju pricurljala v javnost v ponedeljek zvečer, je, da je EU pripravljena na leto odšteti od 200 do 300 milijard dolarjev do leta 2035. »To je premalo,« je za Delo povedala direktorica nevladne organizacije Climate Action Network Europe Chiara Martinelli. »Če bi pri sedanjem cilju podnebnega financiranja 100 milijard dolarjev na leto, o katerem so se države dogovorile leta 2009, prišteli inflacijo, bi ta zrasel na 140 milijard.« Predlog o 200 milijardah torej »ne pomeni praktično nobenega povečanja podnebnega financiranja iz javnih virov«.
Izdatki za vojaške dejavnosti so lani dosegli zgodovinski rekord, omenjenih 2,4 bilijona ameriških dolarjev. Če bi bile emisije iz vojaških aktivnosti država, bi imele četrti največji ogljični odtis na svetu, za Kitajsko, ZDA in Indijo. Prispevajo 5,5 odstotka globalnih emisij, vendar je ta številka podcenjena, ker večina držav skriva podatke o emisijah svojih vojsk ali pa jih ne meri. O emisijah trenutno potekajočih vojn pa sploh ni govora, je na okrogli mizi na to temo v Bakuju povedala Ellie Kinney iz nevladne organizacije Conflict in Environment Observatory. Stranski dogodek je potekal na pobudo Slovenije oziroma obrambnega ministrstva.
Medtem ko so države podpisnice okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) dolžne poročati o zmanjševanju emisij iz industrije, prometa, energetike in drugih panog, za emisije iz vojaških dejavnosti to ne velja. Poročanje o njih je prostovoljno. To izjemo so si zagotovili lobisti vojaške industrije na podnebni konferenci v Kjotu leta 1997. Na konferenci v Bakuju, ki poteka v senci bližnjevzhodne krize, vojne v Ukrajini in številnih drugih oboroženih spopadov, so podnebni aktivisti pozvali tudi k prekinitvi vezi med vojaško in fosilno industrijo, vendar je njihov glas ostal ujet na zadušljivem pokritem olimpijskem stadionu, kjer poteka konferenca.
Le peščica držav poroča o svojih emisijah iz vojaških dejavnosti, vendar med njimi ni največjih vojaških sil, ZDA, Kitajske, Indije, Savdske Arabije, Južne Koreje, Brazilije in Izraela. Še tiste države, ki poročajo, pa poročajo le o porabi vojaškega goriva in streliva, izpustih vojaških oporišč in porabi energije, ne pa tudi o emisijah, ki nastanejo navzgor in navzdol po dobavni verigi, na primer pri nabavi blaga in storitev, prevozu teh in ravnanju z odpadki. Prav tako ne poročajo o drugih posrednih in neposrednih posledicah spopadov, kot so požari, uničenje infrastrukture in zgradb, degradacija zemlje, preselitev prebivalstva, povojna obnova.
Slovenija je pri poročanju o vojaških emisijah svetla izjema, je bilo slišati na okrogli mizi. Obrambno ministrstvo je v sodelovanju s fakulteto za strojništvo izmerilo ogljični odtis vojske in izvaja načrte za njegovo zmanjševanje, ki temelji na sodelovanju s slovensko znanostjo in industrijo, je po povezavi na daljavo povedal polkovnik Robert Šipec, vodja sektorja za energetsko učinkovitost in zeleni prehod na obrambnem ministrstvu. Zadnja leta potekata intenzivna energetska prenova vojašnic in gradnja novih objektov po ničelnih emisijskih standardih. Vpeljujejo obnovljive vire energije, kot so fotovoltaika in vodikove tehnologije, trajnostni prevoz – pri tem imajo še največje težave, poleg tega pa velik del vojaškega proračuna za raziskave in razvoj namenijo za zelene tehnologije. Šipec je ob tem poudaril, da zeleni prehod vojske krepi, ne pa zmanjšuje nacionalno varnost.
***
Pot na podnebno konferenco v Baku (Cop29) je financirana iz Sklada za podnebne spremembe.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji