Podnebni aktivizem je politični boj

Ob delegacijah držav, ki se na podnebni konferenci v Bakuju (Cop29) za zdaj neuspešno dogovarjajo o povečanju finančne pomoči za podnebno ukrepanje v najrevnejših državah, se podnebnih pogajanj udeležujejo tudi številni mladinski podnebni delegati, samo iz EU jih je okoli 40. Kako močen je njihov glas, kakšna so njihova pričakovanja?

Pogovarjali smo se s predstavniki Palestine, Slovenije in Finske.

»Marca letos sem izgubil vso družino, zato svoje delovanje vidim kot politični boj,« je povedal podnebni aktivist Mohamed Usrof, ustanovitelj skupine petih palestinskih mladinskih podnebnih pogajalcev, ki so na Cop29 s protestnimi akcijami s sloganom Nehajte poganjati genocid in v pogovorih za zaprtimi vrati iskali širšo podporo za ustavitev dobave energentov Izraelu. »Govorimo o nafti in zemeljskem plinu, ki denimo potujeta neposredno iz Azerbajdžana in Kazahstana v Turčijo ter poganjata genocid v Gazi,« je pojasnil 20-letni mladenič, absolvent ekonomije na univerzi Georgetown in magistrski študent znanosti o trajnostnem razvoju na univerzitetnem kolidžu v Dublinu. V življenjepisu na svoji spletni strani se predstavlja še kot pisec, raziskovalec, borec za človekove pravice in »predvsem človek«.

Mednarodno pravo ščiti bogate

Izrael je v Gazi in na okupiranem Zahodnem bregu po besedah Usrofa povzročil skolasticid, ekocid in genocid. A za to ni odgovoren sam, temveč skupaj z globalnim severom, ki ga podpira. »BP, Chevron, Total Energies in ExxonMobil poganjajo genocid in izvajajo politični inženiring na Bližnjem vzhodu, pri čemer so podaljšana roka gonilne sile kolonializma, ZDA. Te je treba poklicati na odgovornost, ne le zaradi oviranja podnebnega, temveč tudi mirovnega ukrepanja, je poudaril Usrof. Vendar mednarodno pravo in sistem Združenih narodov tega po njegovih besedah nista zmožna. »Nikoli nista obstajala za Palestince in prebivalce globalnega juga, temveč le za prebivalce globalnega severa.«

Mladi podnebni delegati si želijo, da bi bil dogovor čim bolj ambiciozen: Hanna Höijer (levo), Titi Habicht in Antti Regelin. FOTO: Maja Prijatelj Videmšek

Mladenič, ki vodi mrežo pomoči razseljenim palestinskim družinam v Egiptu in ustanavlja palestinski inštitut za podnebno strategijo, je na vprašanje, kako si predstavlja povojno obnovo Gaze, dejal, da je izgubil upanje, da bi ta ponovno bila primerna za bivanje v času njegovega življenja. »Načrt Izraela, da bi Gazo naredil neprimerno za bivanje, je uspel. Ponovna zgraditev bo trajala najmanj petdeset ali šestdeset let, česar najbrž ne bom dočakal,« je bil črnogled Usrof.

Pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo

Za Titi Habicht (22), mladinsko podnebno delegatko iz Slovenije, je Cop29 prva podnebna konferenca, ki se je je udeležila. Glavno spoznanje po tednu dni spremljanja pogajanj je, da je treba »znižati standarde, kaj pomeni napredek. Včasih je napredek že to, da ne nazadujemo, kar je za predstavnike mladih, ki hočemo konkretne rešitve, strašno,« je povedala absolventka mednarodnih odnosov na fakulteti za družbene vede. Za stopicanje na mestu ne krivi podnebnih pogajalcev, ki se po njenih besedah po najboljših močeh trudijo zastopati prebivalce njihovih držav, temveč prisotnost številnih akterjev, ki »delajo bolj za poslovne kakor za naravovarstvene interese«.

Titi Habicht ima vlogo spremljevalke slovenske delegacije podnebnih pogajalcev, kar pomeni, da ne more neposredno sodelovati na podnebnih pogajanjih. »Največ, kar lahko naredim, je, da dogajanje pozorno spremljam in o tem poročam v Slovenijo. Sicer pa poskušamo v okviru mreže evropskih mladinskih podnebnih delegatov čim več vplivati. Svoje vidike smo predstavili evropskim pogajalcem, sodelujemo na vseh mogočih stranskih dogodkih. Prek teh kanalov poskušamo širiti svoj vpliv,« je povedala sogovornica, ki na pogajanjih pozorno spremlja teme prepletanja spola in podnebnih sprememb, pravičnega prehoda in prilagajanja podnebnim spremembam.

Industrijske velesile se upirajo podnebnemu financiranju revnejših držav

Dogovor o ključni temi Cop29, novem kolektivnem cilju podnebnega financiranja ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v najrevnejših in najranljivejših državah, bo po mnenju Titi Habicht skoraj gotovo dosežen, vprašanje je, kako ambiciozen bo. Ta teden, ko so bila pogajanja prestavljena na ministrsko raven, bodo razprave še bolj politične. »Mladi podnebni delegati si želimo, da bi bil dogovor čim bolj ambiciozen, da bi pomoč res dosegla tiste, ki jo najbolj potrebujejo, in to čim prej. Mudi se, časa ni več.«

Svetovni voditelji so mlade izdali

»Pričakovanja od podnebne konference niso prevelika, vendar glede razpleta trenutno kaže precej slabo,« je dejal mladi podnebni delegat iz Finske Antti Regelin, ki sodeluje tudi kot podnebni pogajalec v finski delegaciji. »Mladi si vedno prizadevamo spodbuditi ukrepanje, ker ni časa za obup in pasivnost. Vendar je zelo velika težava, da se je v našem življenju zvrstilo več Copov kot rojstnih dni. In da še vedno nismo dosegli vrha globalnih izpustov,« je dejal magistrski študent energetskega inženiringa na univerzi Aalto, ki ga zanimajo trajnostne tehnološke rešitve. »Razočarani smo, vendar še vedno sporočamo, da nimamo boljše platforme od trenutnih podnebnih pogajanj« pod okriljem Združenih narodov, je dodal.

Dvajsetletna finska mladinska podnebna delegatka Hanna Höijer je prav tako razočarana nad svetovnimi voditelji, o katerih meni, da so izdali mlade. »To je neznansko frustrirajoče, a še vedno sem tu. Iskreno, skoraj vsi drugi, razen tistih, ki bi dejansko morali sprejemati najpomembnejše odločitve, mi vzbujajo upanje. Še zlasti to velja za mlade, ki so neizmerno strastni, motivirani in kompetentni. Zaradi njih ohranjam vero v boljši svet.«