Razvite države nočejo razkriti zneska za podnebne ukrepe najrevnejšim

Ponoči so prikapljali prvi osnutki končnih zaključkov podnebne konference v Bakuju (Cop29), ki kažejo, da pogajalce čaka še veliko dela. Ključni vprašanji, koliko denarja bodo razvite države namenile za podnebne ukrepe v državah v razvoju ter ali se bo baza držav donatork razširila, ostajata neodgovorjeni.

Osnutke končnih zaključkov glede novega finančnega cilja za podnebne ukrepe v državah v razvoju, blaženja podnebnih sprememb, prilagajanja in trga z emisijskimi kuponi so pripravljali ministrski pari. Glede novega finančnega cilja sredstev, ki jih bodo razvite države namenile podnebnim ukrepom v državah v razvoju, je avstralsko-egiptovski dvojec predstavil dve možnosti, a brez predloga, kako premostiti vrzel.

Osnutek ne vsebuje nobene številke glede višine novega finančnega cilja, ocenjene potrebe držav v razvoju so 1300 milijard ameriških dolarjev.

Glede širjenja baze donatork so državam ponujene možnosti za sodelovanje, vendar brez bolj natančnih opredelitev. Pri cilju za prilagajanje je zapisana zaveza, da bo dosežen prek nepovratnih sredstev. Posebej je omenjeno financiranje podnebnih ukrepov v malih otoških in najmanj razvitih državah.

Glede kakovosti finančnih virov pa je poudarjeno, da morajo imeti prednost nepovratna sredstva pred posojili. Kot možnost se omenjajo tudi zasebne finance.

»Besedilo je videti kot blefiranje predsedstva (Cop29, op. p.) – moralo bi vedeti več od tistega, kar je položilo na mizo,« je povedala Linda Kalcher, izvršna direktorica inštituta Strategic Perspectives. Prav tako je po njenih besedah »jasno, da večina držav globalnega severa ni dala kart na mizo, ampak jih skriva. To se bo moralo spremeniti, da bodo predsedstvo in ministrski pari lahko pripravili kompromise.«

Cop29 se uradno zaključuje jutri, vendar vse kaže, da bodo tudi tokrat tekli podaljški. 

Kobilšek: Besedilo o novem finančnem cilju ni sprejemljivo

V vseh osnutkih končnih zaključkov je več možnosti. Glede na to, da se jutri podnebna konferenca uradno zaključuje, je skrb vzbujajoče, da so pri ključnih stvareh tako odprta vprašanja, je prvi odziv EU podala glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek.

Besedilo v povezavi z novim finančnim ciljem po besedah Kobilškove »ni sprejemljivo z nobenega vidika«. Kot pozitivne je mogoče videti nekatere elemente, predvsem kvalitativne elemente novega finančnega cilja.

Nad osnutkom končnega zaključka o blaženju je EU po prvih branjih besedila »precej razočarana«, je dejala Kobilškova. »Nekaj več optimizma nam daje osnutek teksta o globalnem pregledu stanja. Tam je vsaj vidno sklicevanje na znanost in cilj 1,5 stopinje Celzija. Kljub temu pa moramo priznati, da gre za najmanj, kar na tej točki lahko sprejmemo,« je povedala glavna slovenska podnebna pogajalka in dodala, da smo »za zdaj preprečili popoln zlom, a smo daleč pod zadovoljivim«. 

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je paket osnutkov končnih besedil označil kot nezadovoljiv. »Velika večina tekstov vsebuje več možnosti, kar daje določeno upanje, da se pri kakšni možnosti najdemo.« Ključne odprte točke so še vedno glede novega finančnega cilja in blaženja podnebnih sprememb, je potrdil tudi on.

Kot pozitivno točko pa je Kumer navedel besedilo, ki obravnava enakost spolov. To zagotavlja, da se bo delo na tem področju pod okriljem okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) nadaljevalo. Nazadovanja v jeziku ni, kot je bilo v zaznano v preteklih dneh.

Države na Cop29 so se namreč pogajale o posodobitvi deset let starega akcijskega načrta ZN, imenovanega Lima Work Programme on Gender, ki bi zagotovil večjo finančno pomoč ženskam za spopadanje s posledicami podnebnih sprememb. Novemu dogovoru so nasprotovali Vatikan, Savdska Arabija, Rusija, Iran in Egipt, ki niso hoteli omembe besede gender v besedilu, ker bi ta po njihovem vključevala transspolne ženske. Kot zamenjavo so hoteli vpis besede sex.