V nadaljevanju preberite:

»Vse do svojega sodnega dne se bom v preteklost oziral s ponosom, ker sem zmogel toliko poguma, da sem se v boju soočil s pošastjo, ki je od pamtiveka vbrizgavala strup vame in v moške moje narave. Mnogi so bili pregnani v samomor, ker je bila omadeževana njihova življenjska sreča. Resnično sem ponosen, da sem zmogel pogum, da zadam prvi udarec hidri javnega prezira.«

Te besede je zapisal Karl Heinrich Ulrichs, nemški odvetnik, novinar, pisatelj, ki je bil imenovan za »prvega gejevskega moškega v zgodovini sveta«. Seveda ni bil prvi, a če upoštevamo, da je svoje vtise s konference nemških odvetnikov, med katero je odkrito zagovarjal pravice homoseksualcev in zahteval reformo nemških zakonov, ki prepovedujejo ali obsojajo homoseksualnost, če torej upoštevamo, da je zgoraj navedene stavke napisal – in se pod njimi podpisal s polnim imenom in priimkom – leta 1867, potem mu v resnici pritiče naziv »prvega«, ki mu ga je v enem od intervjujev dodelil Robert Beachy, profesor zgodovine na Univerzi Jonsei v Seulu.

Ulrichsovega boja proti »hidri javnega prezira« sem se spomnila, ko so prejšnjo soboto v Hongkongu odprli gejevske igre.