Avstrija brez vlade: propad pogajanj, kaj sledi zdaj?

Avstrija je še vedno daleč od nove vlade, ki je – vsaj za zdaj – ne bo vodila skrajna desnica. Prvi mož Svobodnjaške stranke (FPÖ) Herbert Kickl je danes predsedniku države Alexandru Van der Bellnu vrnil mandat za sestavo koalicije, ki jo je od januarja poskušal oblikovati s konservativno Ljudsko stranko (ÖVP). Van der Bellen je pri tem napovedal pogovore s parlamentarnimi strankami, da bi določil nadaljnje korake. Med možnostmi se omenjajo predčasne volitve, vzpostavitev manjšinske vlade, tehnične vlade oziroma nov poskus oblikovanja koalicije.

Kickl se je danes pred vrnitvijo mandata, kakor je poročala avstrijska tiskovna agencija APA, še zadnjič osebno sestal z vodjo ÖVP Christianom Stockerjem, vendar jima ni uspelo premostiti razhajanj. Vodja evroskeptične in Rusiji naklonjene stranke je v sporočilu, ki ga je povzela STA, poudaril, da so v FPÖ naredili številne korake naproti Ljudski stranki, a kljub temu pogajanja niso prinesla uspeha.

Pogajanja po volitvah v Avstriji bodo dolgotrajna

Na drugi strani so v ÖVP poudarili, da so pogajanja propadla zaradi Kicklove »želje po oblasti in brezkompromisnega pristopa«. Razlike med strankama, ki imata podobne poglede na davčno politiko in omejevanje nezakonitih migracij, so se posebej zaostrile v preteklem tednu, kar je razvidno tudi iz dokumentov, ki so pricurljali v javnost.

Nesoglasja so bila povezana z drugačnimi pogledi na vlogo Avstrije v Evropski uniji, spoštovanjem načel pravne države in odnosom do Rusije. Prav tako je bila v zadnjih dneh kamen spotike razdelitev vladnih resorjev. FPÖ je med drugim vztrajala pri vodenju notranjega ministrstva, a ga je zase terjala tudi ÖVP. Zapletlo se je še glede vodenja ministrstva za finance in prihodnosti nacionalne radiotelevizije ORF.

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je napovedal pogovore s parlamentarnimi strankami, da bi določil nadaljnje korake. FOTO: Elisabeth Mandl/Reuters

Pogovori o oblikovanju vlade sicer trajajo že več kot 130 dni, kar je avstrijski rekord. To je bil drugi poskus sestave koalicije, potem ko so jeseni na parlamentarnih volitvah z 29 odstotki prvič zmagali svobodnjaki. Van der Bellen je sicer najprej možnost za oblikovanje izvršne oblasti ponudil Ljudski stranki, ki jo je takrat vodil Karl Nehammer, a so pogajanja s socialdemokrati (SPÖ) in liberalnim Neosom propadla.

Po Nehammerjevem odstopu je vodenje stranke prevzel Stocker, ki je bil v nasprotju s svojim predhodnikom pripravljen na sodelovanje s Kicklom. Če bi pogajanja uspela, bi Avstrija prvič dobila kanclerja iz vrst skrajne desnice.

Kako naprej

Po pisanju agencije Reuters se zdaj kot najverjetnejša možnost kaže, da bo Van der Bellen mandat za sestavo vlade znova podelil ÖVP. Ko so se pogajanja med FPÖ in ÖVP začela majati, sta SPÖ in Neos izrazila podporo novemu poskusu oblikovanja sredinske koalicije. Prav tako ni mogoče izključiti manjšinske vlade. Če predsednik države za sestavo vlade ne bo pooblastil nobene stranke, severne sosede čakajo predčasne volitve.

A kot kažejo ankete, te ne bi rešilo težav. Ponoven odhod na volišča bi najverjetneje okrepil položaj najmočnejše stranke v državi FPÖ, vendar bi skrajna desnica za sestavo stabilne izvršilne oblasti še vedno potrebovala koalicijskega partnerja.