V nadaljevanju preberite:

Ko je 29. septembra lani na parlamentarnih volitvah zmagala skrajno desna svobodnjaška stranka (FPÖ), ji predsednik Alexander Van der Bellen ni podelil mandata za sestavo nove vlade. Dal ga je drugouvrščeni konservativni ljudski stranki (ÖVP) oziroma njenemu voditelju, dotedanjemu kanclerju Karlu Nehammerju. Ta je začel dolgotrajna koalicijska pogajanja s tretjeuvrščenimi socialdemokrati (SPÖ) in četrtouvrščenimi liberalci (Neos). Pogajanja so v prvem tednu novega leta propadla in Van der Bellen je moral požreti grenko pilulo: v ponedeljek je mandat za sestavo vlade podelil predsedniku svobodnjakov Herbertu Kicklu.

Uradno predsednik Kicklu mandata septembra ni podelil, ker nobena od drugih štirih parlamentarnih strank – poleg omenjenih so se v nacionalni zbor uvrstili še Zeleni – ni hotela v vlado s FPÖ. Vsekakor pa kmalu 81-letni Van der Bellen, vseživljenjski zagovornik svobodnih, a nikakor svobodnjaških pogledov na svet, ni hotel mandata dati stranki, ki so jo v 50. letih prejšnjega stoletja ustanovili preživeli avstrijski nacisti.

Kdo so avstrijski svobodnjaki in kaj se dogaja v slovenski severni sosedi?