Vodja svobodnjakov prejel mandat za oblikovanje vlade, na Dunaju protesti

Vodja avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ) Herbert Kickl je od predsednika države Alexandra Van der Bellna po pričakovanjih prejel mandat za oblikovanje nove vlade, v kateri bi lahko prvič ključno vlogo igrala skrajno desna stranka. Podpora svobodnjakov je od zmage na lanskih parlamentarnih volitvah samo še narasla, s tem pa povsem sodeč tudi njihova sprejemljivost v očeh potencialnih koalicijskih partnerjev.

Svobodnjaki korak bliže vzponu na oblast

Avstrijski predsednik Van der Bellen je svojo odločitev o podelitvi mandata nekdanjemu notranjemu ministru Kicklu sporočil po sestanku, na katerem mu je ta zagotovil, da je sposoben sestaviti stabilno koalicijo s pomočjo desnosredinske ljudske stranke (ÖVP), ki je po nedavni menjavi vodstva prvič nakazala pripravljenost za sodelovanje v vladi pod vodstvom skrajnega desničarja.

180-stopinjski zasuk v vrstah ÖVP

Van der Bellen je po septembrskih parlamentarnih volitvah, na katerih so prvič slavili svobodnjaki, ocenil, da Kickl zaradi pomanjkanja potencialnih koalicijskih partnerjev ne bo uspel oblikovati vlade, zato je mandatarstvo najprej podelil dosedanjemu kanclerju Karlu Nehammerju.

Ta je konec tedna sestopil z vrha ÖVP, potem ko so se koalicijska pogajanja s socialdemokrati (SPÖ) in liberalno stranko NEOS končala v slepi ulici. Nehammerja je na čelu ÖVP zamenjal dosedanji generalni sekretar Christian Stocker, ki je včeraj sporočil, da stranka nima več zadržkov do koalicijskih pogajanj s svobodnjaki, s pojasnilom, da Avstrija čim prej potrebuje stabilno vlado.

Začasni voditelj desnosredinske ÖVP je še septembra lani v objavah na družabnih omrežjih vztrajal, da bi bila vlada pod vodstvom v Beljaku rojenega 56-letnega Kickla »pogubna« za Avstrijo, ob tem pa opozoril na znake vse večje radikalizacije prvaka svobodnjakov.

Prvak svobodnjakov Kickl je prvi voditelj v zgodovini skrajno desne stranke, ki je dobil priložnost sestaviti zvezno vlado. FOTO: Joe Klamar/Afp

Kaj natanko je Stockerja in druge člane vodstva ljudske stranke v zadnjih dneh prepričalo v to, da obrnejo ploščo in Kicklu vseeno dajo priložnost, ni povsem jasno. Morda so jih prestrašile javnomnenjske ankete, po katerih je prednost svobodnjakov pred ljudsko stranko od lanskih volitev nabreknila na štirinajst odstotnih točk. V primeru ponovitve volitev bi tako FPÖ dobila priložnost, da še nadgradi svoj zgodovinskih uspeh, ÖVP pa bi spričo padajoče podpore tvegala, da zaostane tudi za levosredinskimi socialdemokrati, s katerimi je v anketah tako rekoč izenačena.

Sestanek pospremili protesti

Kicklov sestanek z Van der Bellnom so v središču Dunaja pospremili protesti, na katerih je več sto ljudi izrazilo nasprotovanje morebitni novi koaliciji. Nekateri protestniki so stranko, ki jo je v petdesetih letih prejšnjega stoletja ustanovil nekdanji član SS, primerjali z nacisti in vztrajali, da Avstrije ne bi smeli voditi desničarski ekstremisti.

Nasprotniki skrajno desne svobodnjaške stranke med današnjim protestom v središču Dunaja. FOTO: Leonhard Foeger/Reuters

V primeru uspeha koalicijskih pogajanj med FPÖ in ÖVP bi severna soseda prvič po letu 1945 dobila vlado pod vodstvom skrajne desnice. Stranki sta na zvezni ravni nazadnje sodelovali med letoma 2017 in 2019, in sicer v vladi kanclerja Sebastiana Kurza, ki jo je odnesla afera Ibiza.