Assange: Izbral sem svobodo namesto neuresničljive pravice

»Danes nisem na svoboden zato, ker bi sistem deloval. Po letih zapora sem svoboden, ker sem priznal krivdo za novinarstvo,« so bile ene uvodnih besed ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea, potem ko je davi prvič po junijski izpustitvi iz zapora stopil pred javnost. »Priznal sem krivdo, ker sem iskal informacije pri viru. Priznal sem krivdo, ker sem pridobil informacije pri viru. In priznal sem krivdo, ker sem javnosti razkril te informacije.«

Dogajanje v Svetu Evrope ne dobi pogosto toliko medijske pozornosti in zanimanja javnosti, kot ju je bilo deležno danes, ko je pred odbor za pravne zadeve in človekove pravice parlamentarne skupščine stopil Assange. Za 53-letnega Avstralca, ki je v Strasbourg, kjer danes in jutri razpravljajo o njegovem primeru, pripotoval posebej za to priložnost, je bil to prvi javni nastop, potem ko je junija dosegel dogovor z ameriškim pravosodnim ministrstvom in priznal krivdo za sodelovanje v zaroti šrijenja zaupnih informacij. S tem se je po več letih zaključila pravna saga, ki jo je Assange spremljal za zapahi britanskega zapora Belmarsh, kjer je odsedel pet let, še prej pa je sedem let preživel na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, kjer je zaprosil za azil zaradi političnega preganjanja. »Na koncu sem izbral svobodo namesto neuresničljive pravice po letih pridržanja in ob grožnji 175-letne kazni brez učinkovitih pravnih sredstev,« je poudaril.

Julian Assange se je na Svetu Evrope mudil ob spremstvu svoje žene, odvetnice Stelle Assange. FOTO: Stephane Mahe/Reuters

Posledice več kot desetletja preganjanja so, kakor je bil jasen, neizbrisljive. Prehod iz totalne organizacije z najvišjo stopnjo varovanja v nastop pred predstavniki 46 držav je opisal kot »globok« in »nadrealističen« zasuk. »Izkušnjo dolgoletne izolacije v majhni celici je težko ubesediti. Človeku odvzame občutek lastne identitete, pusti le golo bistvo obstoja,« je izpostavil. »Nisem še popolnoma pripravljen, govoriti o tem, kar sem pretrpel, o nenehni borbi za preživetje, tako fizični kot duševni. Prav tako ne morem govoriti o obešanjih, umorih mojih sojetnikov in medicinski malomarnosti, ki so je bili deležni.«

Dolga pot

Assange je bil obtožen prejemanja in obelodanjenja množice diplomatskih depeš in drugih tajnih dokumentov, ki so med drugim javnosti osvetlila grozodejstva ameriških oboroženih sil med vojnama v Afganistanu in Iraku. Ena odmevnejših je bila denimo objava posnetka ameriškega helikopterskega napada na skupino iraških civilistov, med katerimi sta bila tudi dva sodelavca tiskovne agencije Reuters. V očeh mnogih je Assange z razpečevanjem informacij, ki bi ostale zamolčane, postal branik medijske svobode. Kritiki pa so v njem videli grožnjo ameriški nacionalni varnosti, prav tako naj bi ogrozil življenja tistih, ki so ameriškim silam v Iraku in Afganistanu posredovale informacije.

»Novinarji ne bi smeli biti preganjani, ker opravljajo svoje delo. Novinarstvo ni zločin, je steber svobodne in obveščene družbe,« je v mestu ob reki Ren dejal Assange in požel aplavz predstavnikov odbora, ki jih je ob tem pozval, naj ukrepajo, da se to, kar se je zgodilo njemu, ne bo ponovilo. Le tako po njegovo svoboda govora in objavljanja resnice ne bosta privilegija peščice, ampak bosta zagotovljena sleherniku.

Assange se je na Svetu Evrope mudil ob spremstvu svoje žene, odvetnice Stelle Assange. Svojo izjavo pred odborom je bral umirjeno s pogostimi premori in odkašljevanjem. »Prehodil sem dolgo pot, da sem tukaj, v dobesednem in prenesenem pomenu,« je poudaril.