V enem najhujših požarov v ZDA umrlo 123 mladih žensk

25. marec je v mnogih državah znan kot materinski dan – praznik, posvečen materam in njihovi ljubezni. Vendar ta datum nosi  pomen tudi v zgodovini delavskih pravic. Na ta dan leta 1911 je v New Yorku izbruhnil požar v tovarni Triangle Shirtwaist v Greenwich Village na Manhattnu.

Gre za eno najhujših industrijskih nesreč v zgodovini New Yorka in nasploh za eno najhujših v zgodovini ZDA. V požaru je umrlo 146 tekstilnih delavcev, od tega kar 123 žensk in deklet. Večina žrtev so bile mlade italijanske in judovske priseljenke, večinoma v najstniških in v zgodnjih dvajsetih letih.

Požar je izbruhnil okoli 16.40 uri pod mizo enega od krojačev na osmem nadstropju tovarne, ki ni dobro ugasnil cigaretnega ogorka. Ogenj je hitro zajel odpadno blago, ki se je nabiralo v leseni škatli pod mizo. V kombinaciji z visečimi tkaninami in vnetljivimi materiali v prostoru se je ogenj hitro širil. 

Prvi požarni alarm je bil sprožen šele čez pet minut, ko je mimoidoči obvestil gasilce. Ena izmed glavnih težav pri evakuaciji je bila, da so bila vrata stopnišč in izhodov zaklenjena, saj so delodajalci želeli preprečiti kraje in nenadzorovane odmore. Zaradi tega so bili številni delavci ujeti v goreči stavbi. Mnoga dekleta so v obupu skočila skozi okna in umrla ob padcu.

Po tragediji je newyorška državna skupščina ustanovila komisijo za preiskavo delovnih pogojev v tovarnah. FOTO: Neznan avtor/Wikipedia

Knjiga Triangle: The Fire That Changed America navaja, da je knjigovodja na osmem nadstropju uspel obvestiti zaposlene na desetem nadstropju preko telefona, a na deveto nadstropje opozorilo ni prišlo. Tam so delavci ugotovili, da gori, šele ko so zagledali ogenj. Stopnišče na ulico je hitro postalo neprehodno zaradi dima, vrata na drugo stopnišče pa so bila zaklenjena, pri čemer je oseba s ključem že pobegnila.

Zunanje požarno stopnišče je bilo slabo zgrajeno in se je pod težo ljudi ter zaradi vročine zrušilo, pri čemer je ob padcu umrlo 20 ljudi. Ostali so umrli zaradi zadušitve ali pa so v obupu skočili skozi okna. Očevidci so kasneje opisovali grozljive prizore ljudi, ki so skakali v smrt.

Nekateri so uspeli pobegniti na streho, med njimi tudi lastnika tovarne. Aprila 1911 so ju obtožili uboja iz malomarnosti, a sta bila decembra istega leta na sojenju oproščena, saj tožilstvu ni uspelo dokazati, da sta vedela za zaklenjena izhodna vrata. V civilni tožbi leta 1913 sta bila spoznana za odgovorna za smrt delavcev in morala plačati odškodnino po 75 dolarjev na žrtev, medtem ko sta od zavarovalnice prejela precej višjo vsoto.

Naslednje jutro je v newyorškem tekstilnem okrožju več kot 15.000 izdelovalk srajčnih bluz prekinilo delo. Zahtevale so 20-odstotno zvišanje plače, 52-urni delovni teden in dodatno plačilo za nadure. Krajevni sindikat je skupaj z Žensko zvezo delavskih sindikatov organiziral sestanke v angleščini in jidišu v številnih dvoranah, kjer so razpravljali o načrtih za stavko. Ko se je stavka začela naslednji dan, je že več kot 20.000 delavcev iz 500 tovarn zapustilo delovna mesta. Več kot 70 manjših tovarn je v prvih 48 urah privolilo v sindikalne zahteve.

Po tragediji je newyorška državna skupščina ustanovila komisijo za preiskavo tovarniških pogojev. Komisija je opravila številne preiskave in intervjuvala priče ter pripravila 3500 strani dokumentacije. Njihove ugotovitve so pripeljale do sprejetja novih zakonov o delovni zakonodaji v New Yorku. Socialistka in sindikalistka Rose Schneiderman je v odmevnem govoru opozorila, da se delavci lahko zanesejo le nase. Nastal je Odbor za varnost, ki je v sodelovanju s politično organizacijo Tammany Hall zagotovil podporo zakonodajnim spremembam, kot je zakon o 54-urnem delovnem tednu. V letih 1911–1913 so sprejeli 60 od 64 predlaganih zakonov, ki so vključevali boljšo dostopnost stavb, protipožarne zahteve, namestitev alarmov in avtomatskih škropilnikov ter izboljšane sanitarne razmere za delavce. Prav tako so uvedli omejitve delovnih ur za ženske in otroke.

Kot neposredna posledica požara je bil ustanovljen tudi Oddelek za preprečevanje požarov pri newyorških gasilcih (FDNY Bureau of Fire Prevention), ki je začel z inšpekcijami leta 1912. Danes to enoto sestavlja več kot 600 ljudi, njen sedež pa je v Brooklynu.

V spomin na žrtve požara so 11. oktobra 2023 na stavbi na vogalu Washington Place in Greene Street postavili trajen spomenik – jekleno strukturo z izrezanimi imeni umrlih, skozi katere sončna svetloba projicira njihova imena na steno stavbe.