Assangeva tožnica vesela, ker je izpuščen

Po nedavni izpustitvi Juliana Assanga na prostost se je oglasila Anna Ardin, ena od dveh žensk, ki sta danes triinpetdesetletnega avstralskega ustanovitelja Wikileaksa leta 2010 obtožili spolnega napada. Petinštiridesetletna švedska borka za človekove pravice in krščanska duhovnica je po poročanju BBC zelo zadovoljna, da ni več zaprt.

Od samega začetka je ponosna nanj, kar zadeva objavo za javnost izjemno pomembnih dokumentov ameriškega obrambnega ministrstva: »Imamo pravico do informacij o vojnah, ki jih bijejo v našem imenu … Iskreno sem vesela zanj in za njegovo družino, da so lahko skupaj. Kazen, ki jo je dobil, je bila zelo nesorazmerna.« Medtem ko Assanga, ki je tudi poročeni oče treh sinov, zelo ceni kot vizionarskega aktivista, po drugi strani trdi, da ne ravna lepo z ženskami in obžaluje, da tovrstne obtožbe proti njemu nikoli niso bile primerno raziskane.

Svoje srečanje z njim je opisala v svoji knjigi No Heroes, No Monsters: What I Learned Being The Most Hated Woman On The Internet (Ne junaki ne pošasti: Kaj sem se naučila kot najbolj osovražena ženska na internetu). Leta 2010, le tri tedne po objavi dokumentov Wikileaksa, je Assanga povabila v Stockholm na seminar. Sam si zaradi varnostnih razlogov ni želel bivati v hotelu in ponudila mu je, da lahko prespi pri njej, ker bo odsotna. Toda vrnila se je prej in ves večer sta se pogovarjala o politiki in človekovih pravicah vse do doživetja, ki ga sama opisuje kot neprijeten spolni odnos, med katerim jo je ponižal.

Želi si refleksije in opravičila

V seks naj bi jo prisilil in medtem tudi namenoma strgal kondom. Nepovezano s tem dogodkom naj bi v še eno obiskovalko seminarja, ki je bila v poročilu omenjena z inicialkami S. W., penetriral kar med spanjem. Obe domnevno posiljeni ženski sta avgusta 2010 vložili prijavo na policiji, na kar se je takrat odzval z besedami: »Opozorili so nas, da bodimo pripravljeni na umazane trike. To je prvi.« Od samega začetka je zavračal vse obtožbe o spolnih napadih in trdil, da gre za povratno zanko ZDA zaradi objav Wikileaksa.

Ardinova je bila po javnem izpostavljanju deležna velikih pritiskov, groženj in obtožb, da je agentka Cie. Še danes mnogi verjamejo, da so bile njene navedbe lažne; dolgoletni Assangev podpornik, nekdanji grški finančni minister Yanis Varoufakis jih je pred dnevi opisal kot umazana namigovanja. Med letoma 2015 in 2019 so tožilci raziskavo o spolnih napadih zaradi pomanjkanja dokazov opustili.

Ardinova si želi, da bi se ji Assange, če že sodno ne bo odgovarjal, vsaj opravičil in naredil refleksijo, si priznal, kar je storil. Pravi, da bi se morali v družbi bolj zavedati, da so lahko tudi povsem običajni moški spolni nasilneži, kar trdi tudi zanj: »To včasih počnejo normalni tipi. Presegajo meje drugih ljudi … Ne moreš biti vodja in zlorabljati tistih, ki so del tvojega gibanja, saj sicer to ne bo preživelo … Nikomur ne bi smeli spregledati spolnih in drugih zločinov samo zato, ker je vpliven.«