Prometnik ni izdal obvestila, pred nesrečo se je pogovarjal o zasebnih zadevah

Slovenske železnice so zaključile interno preiskavo decembrske nesreče, v kateri sta umrla dva delavca.

Kot je na tiskovni konferenci dejal Matjaž Kranjc, direktor nadzornega sveta družbe SŽ – Infrastruktura, je interna preiskava pokazala na izključno človeški faktor. »Vse naprave so delovale brezhibno. Temeljni vzrok za nastanek izrednega dogodka je ta, da progovni prometnik ni oddal najave o vožnji vlaka in ni oddal najave o svojem odhodu s postaje, zaradi česar skupina delavcev ni bila obveščena o vožnji vlaka. Prisotni so bili še moteči faktorji, zaradi katerih omenjeni ni oddal obvestila. Progovni prometnik je neposredno pred dogodkom opravljal pogovor po službenih napravah za privatne namene, kar je vplivalo na njegovo zbranost. Skozi poslušanje pogovorov je bilo razbrati, da je dobro obvladoval situacijo. Dejal je, da je dvakrat kliknil, ampak v resnici ni, ker je preiskava pokazala, da je naprava delovala brezhibno.«

Kot je še dejal Kranjc, so bili še posredni vzroki, ki bi jih lahko preprečili, če bi ljudje s svojim dejanjem omilili dejanje, ne bi ga pa preprečili. »Čuvaj je imel pri sebi izvleček voznega reda in bi se moral zanašati nanj, čeprav ni dobil obvestila o odhodu vlaka. Skupina se je o vlaku pogovarjala, a se je zanašala na obvestilo. Vlak je imel zamudo, moral bi biti že pred časom na lokaciji. Torej je napako naredil tudi čuvaj, ker se ni zanašal na vozni red.«

Izjava generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa in direktorja SZ Infrastruktura Matjaža Kranjca o nesreči na železniški progi. FOTO:Dejan Javornik

Kot je dejal Kranjc, delovna skupina in čuvajska mesta niso bili organizirani optimalno, da bi bila zagotovljena optimalna varnost. Glede oddajanja signalnega znaka pazi, s katerim bi z enim dolgim piskom strojevodja obvestil delovno skupino na približevanje vlaka, smo ugotovili, da jo je oddal trikrat, dvakrat pred izrednim dogodkom in eno, ko je bil vlak že neposredno pri delovni skupini. To ni bilo optimalno glede na konfiguracijo proge, ki je v zavojih.

Čuvaj, ki naj bi bil soodgovoren, je s piskom preprečil še kakšno smrt, bi pa moral, kot je dejal direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, poklicati v kontrolni center in preveriti, ali vlak po voznem redu pride.

Progovni prometnik, ki je, kot kaže interna preiskava, glavni krivec za napako, je bil leta 2017 že enkrat udeležen v incidentu in bil obravnavan tudi pred sodiščem, je potrdil direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, a njegova krivda takrat ni bila potrjena.

Po poročanju Televizije Slovenija je eden od dveh umrlih delavcev podobno nezgodo že doživel in je menda nadrejene pred usodno nesrečo opozarjal, da prometnik, ki je domnevno kriv za zadnjo nesrečo, ni primeren za to delo. Mes je dejal, da nihče ni opozarjal nanj in ni bilo glede njega nikakršnih pripomb oziroma nasprotno, večina ga je pohvalila kot dobrega delavca. Po poročanju TV Slovenija, ki se sklicuje tudi na potrditev policije, naj bi šlo za nesrečo leta 2015, kjer je delavec izgubil roko. »Tega za medije nismo skrivali. Nezgoda, ko je potniški vlak naletel na delovni stroj na progi, a dela ni prijavil. Ta ni bil ne stroj Slovenskih železnic ne naših podizvajalcev, ampak stroj podizvajalca, ki naj bi na infrastrukturi delal nekaj ur pozneje, ob progi. Nobene zveze ni imelo s SŽ, enako kot avto, ki gre čez progo ali mimo zapornic. Delo in stroj nista bila prijavljena za delo na progi. Nesrečo so preiskovali SŽ, državni preiskovalec in policija.«

Že prejšnji teden je bilo na podlagi ugotovitev ministrstva za infrastrukturo znano, da več udeleženih oseb neposredno pred nesrečo ni izvedlo predpisanih varnostnih protokolov.

Še vedno poteka tudi predkazenski postopek policije, ki se nanaša na preiskavo suma storitve kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa.

Pred nesrečo več oseb opustilo predpisane varnostne protokole

Varnostna priporočila

Varnostna priporočila, ki jih je podjetjem Slovenskih železnic podal preiskovalni organ v železniškem prometu ministrstva za infrastrukturo, med drugim vsebujejo omejitve hitrosti vlakov, ki vozijo mimo delovišč, kontaktne kontrole za avtomatsko zaviranje ter dodatne poduke čuvajev in delavcev o dolžnostih in tveganjih na delovišču.

Služba za preiskovanje letalskih, pomorskih in železniških nesreč in incidentov je upravljavcu javne železniške infrastrukture SŽ-Infrastruktura podala priporočila, naj dela, pri katerih progovne delovne skupine uporabljajo motorne stroje in naprave, ki povzročajo hrup, izvajajo le ob upoštevanju vseh varnostnih elementov predpisanih protokolov. Priporoča tudi omejitev hitrosti vlakov na največ 30 kilometrov na uro, sicer pa do 50 kilometrov na uro v primerih, ko se ne uporabljajo naprave, ki povzročajo hrup.

Služba za preiskovanje letalskih, pomorskih in železniških nesreč in incidentov je upravljavcu javne železniške infrastrukture SŽ-Infrastruktura podala priporočila. FOTO: Tomi Lombar/Delo

Mimo delovišč, kjer progovne delovne skupine opravljajo dela, torej po sosednjih tirih, služba priporoča omejitev hitrosti vlakov na največ 50 kilometrov na uro, kar je pogojeno tudi s konfiguracijo proge in z vidnostjo v smeri prihajajočega vlaka.

V primerih, ko vlak na tiru vozi mimo delovišča, kjer progovne delovne skupine izvajajo dela v daljših neprekinjenih časovnih obdobjih v času investicijskega vzdrževanja, priporoča, da se preuči možnost, da se na predpisano razdaljo vpeljane počasne vožnje namestijo kontaktne kontrole hitrosti, ki bodo v primeru prekoračitve dovoljene hitrosti, določene s počasno vožnjo, na vlaku aktivirali avtomatsko zaviranje.

Priporoča tudi, da se čuvaje progovnih delovnih skupin poduči o dolžnostih čuvajev, s poudarkom na spremljanju vlakovnih voženj po izvlečku iz voznega reda. Pred vsakim začetkom del progovnih delovnih skupin pa naj se vse delavce dodatno poduči o tveganjih, ki se nanašajo na krajevne razmere delovišč.

Izvajalcu upravljanja z vlečenimi vozili SŽ-VIT priporoča, da strojevodje vlakov ponovno poduči o dolžnostih med približevanjem delovišču na progi, ki se nanaša na oddajanje signalnega znaka »pazi« s strojno piščaljo, in aktivnem spremljanju razmer na progi, še izhaja iz priporočil.

Lani so se zgodile tri delovne nesreče na železniških tirih, umrle so štiri osebe. Na leto na tirih umre 25 ljudi, 20 je samomorov, pri večini preostalih pa gre za neustrezno prečkanje tirov, ko pešci ne vidijo vlaka. Delovne nesreče so redke, je dejal generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes.  V desetih letih se je na slovenskih železnicah zgodilo pet delovnih nezgod, pri katerih so se delavci poškodovali ali umrli. Tri od teh so se zgodile v lanskem letu.